Sodni svet v predlogu interventnega zakona ne vidi "srečnega konca"

(Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)

Sodni svet je ocenil, da vladni predlog interventnega zakona ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča. Ne le da ne sledi predlogu, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, neustrezen je tudi z vidika časovne uveljavitve, pravijo.

Sodni svet meni, da predlog zakona o načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. V izjavi za javnost so izpostavili, da predlog ne sledi stališču sodišča, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev.

Sodni svet je v četrtek na seji obravnaval predlog zakona o načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča, ki mu ga je posredovalo ministrstvo za pravosodje. Ustavno sodišče je junija lani namreč odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.

Sodni svet je po seji zapisal, da sicer podpira prizadevanja vlade za izboljšanje položaja sodnikov, vendar meni, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika je osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona pa bi se ta razlika zmanjšala na pet plačnih razredov, kar po mnenju Sodnega sveta “nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev”.

Ob tem so izpostavili, da poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov v neto znesku med petsto in osemsto evrov, kar pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede ni upoštevano. Poleg tega mesečni pavšal poslancev od januarja 2017 ni vštet v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato je razlika med dohodki funkcionarjev sodne in zakonodajne veje oblasti še bistveno večja, kot izhaja iz uvrstitve funkcij v plačne razrede.

Sodniki sodišč prve stopnje bi skladno s predlogom napredovali za tri, višji sodniki za dva, vrhovni sodniki za en plačni razred. Sodni svet meni, da bi z neenakomerno uvrstitvijo funkcij funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč tudi neutemeljeno porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Zdi se jim neprimerno, da vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napreduje le za en plačni razred, s čimer je po svojem plačnem položaju izenačen z najnižje plačanim ministrom.

Ne zdrži niti časovnica

Izpostavili so še, da predlog zakona ne upošteva stališča ustavnega sodišča, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali dokajšen padec realne vrednosti sodniških plač. Predlagani zakon pa je ne nazadnje neustrezen tudi z vidika časovne uveljavitve, saj ne zasleduje roka, ki ga je zakonodajalcu za odpravo ugotovljene protiustavnosti naložilo ustavno sodišče. Predlagane rešitve bi morale učinkovati že januarja, zdaj pa so predvidene za januar 2025.

Na ministrstvu za javno upravo so v ponedeljek pojasnili, da predlog interventnega zakona, s katerim se naslavlja uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač, “predstavlja prvi korak k celostni ureditvi materialnega položaja sodne veje oblasti”. Cilj je, da bi se ta v celoti uredil v okviru celovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja.