V Slovenskem sodniškem društvu so pretreseni nad objavo fotomontaž in domnevnih domačih naslovov več sodnikov in tožilke, ki jih je tožil predsednik SDS Janez Janša. Kot so zapisali, je nadlegovanje sodnikov in tožilcev po domovih zaradi njihovih preteklih odločitev v sodnih postopkih nesprejemljivo, takšne grožnje pa so obsojanja vredne. Grožnje je ostro obsodil tudi premier Robert Golob. Zadevo aktivno obravnava policija. Janša je namige, da za objavami stoji SDS, označil za absurdne.
“V sodobni demokratični družbi obstajajo druge oblike izražanja nestrinjanja, od svobode izražanja do svobode zbiranja in združevanja. Grožnje življenju in zdravju nimajo mesta v demokratični družbi in so obsojanja vredne,” so v sodniškem društvu zapisali v današnji izjavi za javnost.
Da na spletu krožijo neprimerne fotografije več sodnikov z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju, je v torek opozorila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Povedala je, da jo je o kroženju fotografij in sovražnih sporočil po spletu obvestil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki naj bi o tem obvestil tudi predsednico Sodnega sveta Urško Kežmah in policijo.
Po besedah ministrice Katič gre za sodnike, povezane s primeri več sojenj prvaku SDS Janezu Janši. Predsednike vseh političnih strank je pozvala, naj svojim podpornikom pojasnijo, da je takšno pozivanje k nasilju nesprejemljivo, in se lahko stopnjuje tudi v vsakdanjem življenju.
Katič je v torek izrazila pričakovanje, da bo policija naredila vse, da se te objave čim prej umaknejo s spleta. Za vse navedene v objavah bo po njenih besedah treba izdelati oceno ogroženosti in glede na to ugotoviti, ali potrebujejo sodno varstvo.
“Nesprejemljivo ogrožanje varnosti sodnikov”
Objava domačih naslovov sodnikov in tožilke v povezavi z nedavnim požigom hiše sodnika v Brežicah je po besedah predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića skrb vzbujajoča in nevarna. “Pomeni nedopustno in nesprejemljivo ogrožanje varnosti sodnikov in njihovega premoženja, tudi varnosti njihovih družin,” je poudaril Đorđević, ki ocenjuje, da so šle stvari predaleč.
Po njegovih besedah nekaterim ni v interesu, da sodstvo deluje, zato ustvarjajo krizne razmere. “Nekateri vztrajno spodkopavajo zaupanje v sodnike, njihove odločitve, v sodni sistem in vnašajo nemir med ljudi, zastrupljajo družbo,” je poudaril. To je sicer problem celotne družbe. “Vprašati se moramo, ali bomo imeli pravno državo z vladavino prava ali pa bo zavladal zakon ulice,” je izpostavil.
Generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je dejala, da aktivno delujejo v smeri odstranitve objav z družbenega omrežja X. “Če po našem mnenju nezakonite objave ne bodo odstranjene, bomo uporabili tudi sodno pot,” je poudarila Miklavčič. To bodo storili skladno z zakonom o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. O aktivnostih bodo obvestili tudi Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve.
Poleg tega bodo podali prijavo v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru v povezavi z zakonom o varstvu osebnih podatkov. O spornih objavah so danes obvestili policijo, pristojno državno tožilstvo v Ljubljani pa so obvestili v torek.
Sodni svet: Izjemno nevarna situacija
“Vsakršno ravnanje, ki vzpodbuja nasilje oziroma poziva k nasilju, je nedopustno in terja ustrezen odziv pristojnih organov. Ravnanja, ki so usmerjena v napad na posameznike, ki izvajajo sodno oblast, in v pravosodje kot celoto, so še posebej zavržna,” so zapisali člani Sodnega sveta v izjavi, ki so jo soglasno sprejeli na današnji seji.
V njej ugotavljajo, da gre za izjemno nevarno situacijo, ki spodjeda temelje pravne države. Obenem napovedujejo, da si bo Sodni svet “v okviru svojih pristojnosti prizadeval za zaščito sodnikov in sodstva kot celote ter pričakuje, da bodo tudi druge institucije incidente, ki smo jim priča v zadnjem tednu, obravnavale z vso resnostjo in prioritetno”.
Grožnje obsojajo tudi državni tožilci
Društvo državnih tožilcev Slovenije se pridružuje ostrim kritikam na račun nedavnih objav groženj sodnikom in državnim tožilcem na družbenem omrežju X ter obsodbi sovražnega govora na spletu. “Vsako grožnjo sodnikom in ostalim pravosodnim deležnikom najostreje obsojamo,” so zapisali v izjavi.
Neodvisno in nepristransko sodstvo ter državno tožilstvo kot del pravosodja v širšem smislu sta temelja pravne države in demokracije, so poudarili. “Takšna dejanja so nesprejemljiva in škodljiva za družbo ter za pravico vseh do pravičnega sojenja,” so poudarili.
Janša namige označil za absurdne
Prvak SDS Janez Janša je namige, da za objavami stoji SDS, označil za absurdne. “Grožnje z nasiljem so nesprejemljive, toda za levo tranzicijsko kvazielito je težava samo, če kdo grozi njim, če pa kdo grozi nam, je pa vse v redu oziroma se to še spodbuja,” je izpostavil v pogovoru za Radio Ognjišče.
V SDS imamo ničelno toleranco do kakršnekoli vrste nasilja, je poudaril poslanec SDS Andrej Kosi. Zatrdil je, da SDS ne stoji za nedavnimi objavami na omrežju X, “to so morda dejanja posameznikov in to tudi obsojamo,” je izpostavil v izjavi po seji preiskovalne komisije DZ. Si pa v največji opozicijski stranki želijo, da bi vsi tisti, ki danes obsojajo objave v povezavi s sodniki, obsodili tudi sovražni govor, “tudi pozive k ubijanju Janeza Janše in janšistov”, je poudaril Kosi
Premier Robert Golob: Nedopustno
“Najostreje obsojam zadnje dogodke v zvezi z napadi na neodvisno sodstvo. Stvari so šle enostavno predaleč. To, da varnost sodnika in njegove družine ogrožamo tako neposredno, je nedopustno. Ta vlada je nastopila mandat z jasno zavezo po normalizaciji družbe, varnosti, demokraciji in pravni državi. Naredili bomo vse, da bomo to zavezo tudi uresničili,” je popoldne dejanja kritiziral predsednik vlade Robert Golob.
Tudi z njegove stranke Gibanje Svoboda so sporočili, da ostro obsojajo objave fotomontaž in domnevnih domačih naslovov več sodnikov in tožilke, ki so opravljali svoje delo v sodnih procesih proti predsedniku SDS Janezu Janši. “Gre za zavržno dejanje, ki mu v demokratični družbi ni mesta,” so dodali.
Poudarili so, da tovrstni pritiski predstavljajo neposreden napad na sodnike, ki sodelujejo pri sojenjih v primerih, povezanih s predsednikom SDS, pa tudi neposreden napad na neodvisnost sodstva in spodbujajo sovražnost do posameznikov, katerih naloga je, da zakonito varujejo pravni red v Sloveniji.
Ob tem so v največji koalicijski stranki še odločno obsodili vsakršno nasilje in pozivanje k nasilju. “Sovražni govor sproža sovražna dejanja, dokaz za to je požig doma predsednika brežiškega okrajnega sodišča. V Gibanju Svoboda smo prepričani, da je slovenska družba zrela ter da demokracija, spoštljiva komunikacija in človekovo dostojanstvo še vedno predstavljajo skupne temeljne vrednote, od katerih nismo pripravljeni odstopiti,” so zapisali.
Dodali so, da so ponosni na to, da je aktualni koaliciji, ki je nasledila tretjo Janševo vlado, uspelo doseči normalizacijo družbe, in prav zaradi tega nimajo do tovrstnih ekscesov nikakršne tolerance.
Tudi v NSi obsojajo vse oblike nasilja, se je po nedavnih objavah o sodnikih in tožilki na omrežju X odzvala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. “Nihče v tej državi, če smo res varna in demokratična, ne bi smel biti žrtev kakršnega koli nasilja, fizičnega, pa tudi besednega,” je dejala na novinarski konferenci po seji preiskovalne komisije DZ.
Primer groženj sodnikom in tožilki ima “največjo možno pozornost” policije
V policiji ostro obsojajo vse oblike groženj ter nasilja in navajajo, da so “zavezani k temu, da vsak tovrstni primer obravnavamo z vso resnostjo, prioritetno in ne glede na okoliščine”.
“To velja tudi za konkretni primer, iz katerega izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, in v okviru katerega policija že intenzivno izvaja aktivnosti in ukrepe za zagotovitev varnosti, identifikacijo storilca ali storilcev in obravnavo primera,” so odgovorili.
Direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič pa je v izjavi za medije poudaril, da poskušajo predvsem “v največji meri zagotoviti varnost žrtvi, odkriti sledove in zavarovati sledove kaznivega dejanja”, ki bodo služili kot dokaz, ter ugotoviti, kdo je storilec tega kaznivega dejanja.
Spomnil je, da ima policija posebno delovno skupino, ki preučuje resnost groženj, na podlagi česar določijo stopnjo varnosti za uradno osebo. Lahko določijo tudi tehnično ali fizično varovanje.
Predsednica Pirc Musar: Kam smo kot družba zašli?
Oglasila se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prav tako obsodila nedavne napade na sodnike in tožilce, zlorabo njihovih osebnih podatkov in pozive k nasilju. Poudarila je, da so takšna dejanja nedopustna in predstavljajo grobo kršitev temeljnih načel pravne države ter varstva osebnih podatkov.
“Zloraba osebnih podatkov za namene obračunavanja je nesprejemljiva in ogroža varnost ter integriteto posameznikov, ki svoje delo odgovorno opravljajo v skladu z zakonom in v službi pravice. Zato naj jasno povem: grožnje, uperjene proti življenju in zdravju ljudi, nimajo mesta v demokratični družbi in so zavržne,” je izpostavila predsednica republike.
Pozvala je politične voditelje, naj se začnejo zavedati vpliva svojih besed in dejanj, saj nestrpna komunikacija prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem se tovrstni napadi pogosteje dogajajo. Po njenem mnenju je nujno, da politiki prevzamejo odgovornost za svoje komuniciranje in aktivno prispevajo k umirjanju napetosti in spodbujanju spoštljivega dialoga.
“Ob zadnjih napadih na tožilce se zaskrbljeno sprašujem, kam smo kot družba zašli? Vsem sodnikom in tožilcem izražam svojo podporo. Nujno je, da svoje delo opravljajo neodvisno, brez strahu pred osebnimi napadi ali grožnjami. Pravosodni sistem je temelj naše demokracije, zato sta prav njegova neodvisnost in zaščita ključnega pomena za delovanje pravne države,” je dodala Pirc Musar.
Informacijska pooblaščenka: Podatki o domačem naslovu funkcionarja varovani osebni podatki
Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik je opozorila, da so podatki o domačem naslovu funkcionarja ali javnega uslužbenca varovani osebni podatki. Šele po prijavi v zadevi nedavnih objav o sodnikih na omrežju X bodo lahko presodili, za katere osebne podatke gre in od kod izhajajo ter ali so pristojni, da zadevo raziščejo in ukrepajo.
Nezakonita objava osebnih podatkov lahko pomeni sum storitve kaznivega dejanja, ki pa ga ne preiskuje Informacijski pooblaščenec, ampak organi pregona, je pojasnila Virant Burnik. S primerom objave osebnih podatkov sodnikov je seznanjena prek medijev, v zvezi z zadevo pa pričakujejo prijavo.
POSEBNI VIDEO: “Ta ljubezen premaga vse ovire”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje