Menu Item
V Sloveniji imajo osnovnošolci in srednješolci pri izbiri oblačil, ki jih nosijo v času vzgojno-izobraževalnega procesa, vso svobodo, vsaj do tiste meje, ki jo postavijo starši. Šolskih uniform pri nas ni, prav tako ne splošno sprejetega kodeksa oblačenja. A ravnateljica ljubljanske srednje šole in ravnatelj ljubljanske osnovne šole kljub temu menita, da bi vprašanju primernih oblačil za šolo morali nameniti nekaj več razmisleka.
Kodeksa oblačenja, ki bi veljal v vseh osnovnih ali v vseh srednjih šolah, v Sloveniji ni. Prav tako nikoli niso zares zaživele ideje o uvedbi šolskih uniform. A kljub temu se nekatere osnovne in srednje šole odločajo za uvedbo svojih smernic primernega oblačenja, kar je povzročilo tudi nekaj razburjenja na družbenem omrežju Twitter, češ da naj bi ljubljanska Gimnazija Jožeta Plečnika ta pravila še posebej poudarila v odnosu do dijakinj.
Kot je za N1 pojasnila ravnateljica omenjene gimnazije Lidija Žigon, so se letos med pripravami na novo šolsko leto pogovarjali o pravilih vedenja v šoli in upoštevanju hišnega reda, res pa so se dotaknili tudi primernega oblačenja za šolo.
“Rekli smo, da bi radi v naš hišni red zapisali nekako takole: Dijaki se vedejo in oblačijo primerno okolju in prostoru pri šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Zadeva je po mojem namreč šla malo čez rob. Ne govorim o modni policiji in kodeksu oblačenja, želeli bi si le, da dijaki napravijo razmislek o tem, kaj je za kakšno priložnost primerno. Torej kaj je primerno za gledališče, kaj je primerno za športno vzgojo, kaj je primerno za na plažo in kaj za v šolo, za izpit, za maturo … ” je dejala.
Po oceni ravnateljice Žigon z dijaki o tem nihče ne govori prav dosti. “Starši so pri tem odpovedali. Njim je vse v redu ali pa rečejo, da bo za to poskrbela šola. V šoli pa jih nihče zares ne krega, čeprav slišim, da se v več gimnazijah pogovarjajo o smernicah. Nismo edini.”
Poudarila je, da prošnje za razmislek še zdaleč niso naslovili le na dekleta. “Dijaki so učitelje spraševali, kaj je primerno in kaj ni. Rekli smo, da ta razmislek zaenkrat prepustimo njim – je samo modrček ali top, ki delno pokrije prsi, primeren za v razred? So vroče hlačke primerne za v šolo? Tudi za fante – če gremo v gledališče, ne morejo biti v trenirki, če so pri pouku, ne morejo nositi športnih kap ali kapuce čez glavo, tega že dolgo ne dovolimo,” je orisala in dodala, da so le želeli začeti pogovor.
Kakršnihkoli smernic ali kriterijev ne želijo vnašati v pravilnike, je še poudarila ravnateljica Žigon, ki pa obenem priznava, da je že kdaj kakšni dijakinji rekla, da je njeno oblačilo neprimerno in jo prosila, da si za čas pouka obleče še jopico.
O uvedbi šolskih uniform ravnateljica gimnazije, ki je znana tudi kot Šubičeva, pravi, da meni, da naša družba za to ni zrela. Zakaj? “Ker je tako močno ukoreninjeno mnenje, da ima vsak pravico biti oblečen tako, kot želi. Po mnenju ljudi očitno lahko vsak pride oblečen, kakor hoče, kamor hoče.”
Glavno se ji zdi dijake in dijakinje opremiti z zavedanjem, da se bodo mogoče tudi v službah srečali s kodeksi oblačenja ter da “mogoče ni vse primerno za prav povsod”. “Če jih že učimo in vzgajamo, se mi zdi dobro, da se tudi o tem pogovarjamo,” je še dodala.
Medtem ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca Marjan Gorup pravi, da imajo hišni red in pravila, v katerih ni točno zapisano, kako morajo biti učenci in učenke oblečeni, saj “pri teh trendih, ki danes obstajajo, vsega niti ne moreš opisati”. So pa vseeno v hišni red zapisali, da prihajajo učenci k pouku primerno oblečeni za izvajanje pedagoške dejavnosti oziroma vzgoje in izobraževanja.
“Kaj je to primerno, je presoja staršev, ki so tudi skrbniki otrok, in seveda učiteljev glede na to, kar opazijo. Nimamo nazadnjaških želja ali idej, ni pa ’fajn’, da se preveč urejajo za v šolo. Dobro je, da so v šoli oblečeni približno zgledno – brez prekratkih kril, preveč oprijetih hlač in prevelikih dekoltejev,” je dejal Gorup.
Ob tem se je obregnil tudi ob predolge nohte, ki jih je označil za pogrom za šolstvo. “Prsti morajo biti sproščeni, da lahko držiš pisalo, da lahko tipkaš in telovadiš … Šola in modni trendi ne gredo skupaj.” Dejal je, da so po njegovi oceni pedagoški delavci sicer kar tolerantni in se “ne vtikajo v osebnost in zasebnost ljudi”, a da ko gre kaj čez mero, je treba postaviti mejo.
“Ljudje bi se morali navaditi ločiti, kaj pomeni čas pouka, kaj pomenijo prostočasne aktivnosti, kaj zabava in kaj kultura, ter se glede na to primerno obleči,” je svoj pogled še izrazil Gorup. Kot je dodal, je njegovo glavno sporočilo, da je šola za vzgojo in izobraževanje, druge potrebe pa lahko uresničujemo v drugih okoljih.
“Sam si sicer ne bi želel, da so v normativih točni predpisi, kako se oblačiti. Sam sem bil tudi proti uvajanju šolskih uniform v slovenski prostor,” je še dodal ravnatelj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje