Menu Item
Osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami imajo številne težave – vpis se iz leta v leto povečuje, motnje otrok so vedno težjih oblik, prostorov in kadra pa primanjkuje. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da število otrok v teh šolah narašča bolj, kot se sicer veča populacija, predvsem na račun otrok z avtizmom in otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Pediatrinja Andreja Kovač pa za N1 pojasnjuje, da je otrok z avtizmom pravzaprav vedno več in skrb vzbujajoče je, da v bistvu ne vedo, zakaj je njihovo število tako naraslo.
Čeprav je kranjska osnovna šola Helene Puhar za otroke s posebnimi potrebami po zmogljivosti primerna za izvedbo programa za 15 oddelkov, je imela v preteklem šolskem letu 21 oddelkov s 123 učenci. V prihajajočem šolskem letu 2023/24 pa bo na šoli kar 26 oddelkov s predvidoma 160 učenci. “Pred 14 leti smo imeli manj kot 80 otrok,” opiše dolgoletni ravnatelj osnovne šole Janez Cuderman, ki je na šoli pred 26 leti začel kot učitelj likovne vzgoje.
S povečanim vpisom se spopadajo na vseh gorenjskih osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami, pa tudi drugod po Sloveniji. Prostorsko stisko imajo v Radovljici na OŠ Antona Janše, kjer so lani zaradi polnih oddelkov omejili vpis le na lokalno območje in niso sprejeli otrok iz drugih gorenjskih občin, na škofjeloški OŠ Jela Janežiča pa so morali zgraditi nadzidek. Kljub dozidavi niso zagotovili dovolj prostora za vse učence, pouk pa so morali izvajati na treh dodatnih lokacijah.
Prostorska stiska že nekaj let tare tudi kranjsko osnovno šolo Helene Puhar. Prihodnje šolsko leto bodo nadzidali pritlične prostore in si tako zagotovili dodatno nadstropje za izvedbo pouka, a s tem po besedah Cudermana rešujejo težave izpred petih let. “Če se bo trend nadaljeval, bo treba urgentno najti nove prostore,” poudarja ravnatelj in dodaja, da bodo morali letos za tri oddelke iskati alternativne zunanje lokacije, že zadnji dve leti pa so bili v prostorih dijaškega doma.
Da bi se porast vpisov umiril, ne pričakujejo, saj so v razvojnih oddelkih vrtcev otroci, za katere se ve, da bodo v naslednjih letih obiskovali šolo s prilagojenim programom, prav tako pa vseskozi tja prihajajo tudi z rednih osnovnih šol.
Kot pojasnjuje ravnatelj, se morajo starši v redni osnovni šoli strinjati, da gre njihov otrok na preverjanje sposobnosti. Če komisija presodi, da bi bila za otroka primernejša šola s prilagojenim programom, se nato obrnejo na takšno šolo in preverijo, ali izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. “Če oddelki niso polni, moramo otroke sprejeti – osnovna šola je obvezna in otroci imajo pravico, da se šolajo,” dodaja.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pritrjujejo trditvam kranjskega ravnatelja o povečanem vpisu v šolah s prilagojenim programom. Kot pravijo, število otrok v teh šolah narašča bolj, kot se sicer veča populacija, predvsem na račun otrok z avtizmom in otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. V zadnjem desetletju se je po njihovih podatkih tudi sicer večala populacija osnovnošolskih otrok (za 19 %), medtem ko se s prihodnjim šolskim letom kaže upad generacij.
V prilagojene programe z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) se usmerjajo otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami. V posebni program vzgoje in izobraževanja (PPVI) pa se usmerjajo učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter otroci z avtističnimi motnjami. Ti vse življenje potrebujejo različne stopnje pomoči, saj motnja v duševnem razvoju traja od rojstva do smrti. Posebni program se deli na obvezni del, ki traja devet let in vključuje tri stopnje, na nadaljevalni del, ki traja tri leta, in na nadaljevalni del, ki traja osem let (učenje za življenje in delo).
Na kranjski šoli veliko otrok in mladostnikov ostaja tudi po 15. letu starosti oziroma končanem osnovnošolskem izobraževanju. Lansko leto so imeli v PPVI 53 otrok, kar 19 pa jih je starejših od 18 let. “Včasih so pri nas mladostniki ostajali do 18. leta, nato se je zaradi pomanjkanja mest v varstveno-delovnih centrih in zavodih šolanje podaljšalo do 21. leta, zdaj pa lahko ostanejo do 26. leta starosti,” pojasnjuje Cuderman. Ob tem dodaja, da zaradi prostorske stiske ta rešitev ne bo več prišla v poštev.
“Nismo zavod, smo šola. Po moji logiki bi torej morali skrbeti za izobraževanje. Ne vem, ali lahko ljudem nudimo primerno oskrbo do 26. leta, saj prihajajo otroci s težjimi in težkimi motnjami, mi pa zdravstvenega kadra nimamo,” pove ravnatelj.
Na ministrstvu na prostorsko stisko šole pravijo, da je za zagotovitev teh pogojev odgovorna občina kot ustanoviteljica, medtem ko lahko ministrstvo šoli pomaga pri izvedbi programa, na primer z dodatnim kadrom.
Delo bolj zahtevno kot nekoč
Na šolah imajo torej vedno več otrok, opažajo pa tudi, da je delež tistih, ki imajo težje motnje, veliko večji, kot je bil na primer pred desetimi leti. Tako ni le na OŠ Helene Puhar, temveč tudi na drugih osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami.
“Prihajajo otroci z več motnjami oziroma kombiniranimi motnjami. Včasih je bila to bolj izjema kot pravilo, zdaj pa delo zaradi tega postaja vedno bolj zahtevno,” je dodal Cuderman.
A čeprav so se okoliščine spremenile, se po besedah ravnatelja normativi oziroma merila za oblikovanja oddelkov niso. Kot pravi, “niso šli v korak s časom in z dejstvom, da je težjih motenj vedno več, na tak način pa je izredno zahtevno delati”.
Na ministrstvu poudarjajo, da je bil ravno ta mesec v uradnem listu objavljen nov pravilnik, ki ureja normative in standarde. Po njihovih besedah bodo te spremembe v največji možni meri odgovor na težave, s katerimi se pri delu soočajo osnovne šole s prilagojenim programom.
Med drugim so izboljšali normative za sistematizacijo delovnih mest svetovalni delavec, organizator šolske prehrane, laborant, varuh-negovalec, delovnih mest za administrativna in računovodska dela, kuhar in dietni kuhar, organizator prehrane in organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator praktičnega usposabljanja z delom in čistilec. Uredili so tudi delovno mesto spremljevalca in izboljšali normativ v oddelkih, v katerih so le gibalno ovirani otroci, otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. “Verjamemo, da bo z novim pravilnikom delo na šolah teklo nekoliko lažje,” so dodali.
Vedno več otrok z diagnozo avtizma
Da je težjih motenj vedno več, pritrjuje tudi pediatrinja Andreja Kovač, ki dela v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Kranj.
Razvojne ambulante so namenjene spremljanju razvoja otrok z rizičnimi obporodnimi dejavniki, nudijo pa tudi zgodnjo obravnavo in nadaljnjo pomoč otrokom z motnjami v razvoju.
Motnje, ki jih obravnavajo v razvojni ambulanti, se delijo v več kategorij. Poznamo motnje gibanja in drže, ki je posledica možganske poškodbe (možganska krvavitev ob rojstvu se lahko na primer kasneje kaže z gibalno oviranostjo in različnimi zaostanki na več področjih razvoja), genetske okvare (od Downovega sindroma do težjih sindromov, ki se lahko kažejo tudi s težko gibalno oviranostjo) in nepojasnjene zaostanke v razvoju. Tu pa so še otroci z avtizmom, za katere tako Cuderman kot Kovač poudarjata, da jih je vedno več.
V razvojnem vrtcu je bilo pred desetimi leti, ko je Kovač začela delo, veliko otrok z gibalnimi težavami in genetskimi okvarami ter morda dva ali trije z diagnozo avtizma. Danes pa ima med 30 vpisanimi to diagnozo skoraj polovica otrok.
Vsakega otroka z diagnozo avtizma napotijo na nevrološko in genetsko diagnostiko v Ljubljano. “Včasih se najde kakšen vzrok za diagnozo, v večini primerov pa so vsi rezultati negativni,” pojasnjuje dr. Kovač, ki ocenjuje, da genetski vzrok najdejo pri približno 20 odstotkih otrok z avtizmom.
Skrb vzbujajoče je, tako Kovač, da v bistvu ne vedo, zakaj je število otrok z avtizmom tako naraslo. Ob tem dodaja, da se morda v splošni populaciji ta porast ne opazi, ampak skozi njihovo ambulanto gredo vsi ti otroci.
Poleg tega narašča število otrok, ki so težko gibalno ovirani in prav tako potrebujejo poseben pristop. “Medicina je tako napredovala, da danes preživi marsikdo, ki včasih ni. Starši se tako odločijo, da otroci ostanejo doma in jih ne dajo v zavode, kar je seveda pozitivno, a za šole težko,” pojasni dr. Kovač.
Prostorsko stisko v kranjski osnovni šoli iz prve roke zaznavajo tudi v razvojni ambulanti, saj na šoli izvajajo nevrofizioterapijo, ki jo financira občina. Njihovi zaposleni na šolo hodijo dvakrat tedensko, a so vsako leto v stiski, kje terapijo izvajati. Prostor, kjer je terapija potekala lani, bodo prihodnje šolsko leto najverjetneje morali uporabiti kot učilnico.
Pediatrinja potrjuje, da število otrok v šolah s prilagojenim programom narašča tudi v drugih gorenjskih občinah. “Gradijo nove prostore, a so že naslednje leto polni,” je slikovita sogovornica.
Kadrovski primanjkljaj
Osnovno šolo Helene Puhar – kot številne druge šole, pa tudi druge panoge – pesti tudi pomanjkanje kadrov. Čeprav ravnatelj Cuderman pravi, da so precej uspešni pri aktivnem iskanju primernih ljudi in da deluje tudi “reklama od ust do ust”, je prijav na razpise bistveno manj kot nekoč.
“Pred 11 leti, ko sem postal ravnatelj, sem imel pet fasciklov prošenj in prijav na razpisana delovna mesta. Zdaj kadre iščemo in iščemo,” ponazori. Ko je letos ena od zaposlenih odšla na porodniško, so razpis za delovno mesto ponovili petkrat, pa niso dobili niti enega kandidata. Prav tako se je na zadnji razpis za ravnatelja OŠ Helene Puhar prijavil samo Cuderman.
“Naše delo je postalo neprimerljivo bolj zahtevno, kot je bilo pred 15 ali 20 leti. Lani se je blizu 100 ravnateljev vrnilo v razrede ali pa zamenjalo službo,” dodaja.
Vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Kranj Tanja Hrovat poudarja, da imajo osnovne šole s prilagojenim programom veliko pomanjkanje logopedov, bistveno premalo je tudi specialnih pedagogov. Čeprav o tem, da je logopedov premalo, po besedah Hrovat “ptički čivkajo že kar nekaj let”, na fakultetah vsako leto razpišejo izjemno malo vpisnih mest.
Za šolsko leto 2022/23 je senat ljubljanske univerze Pedagoške fakultete sprejel sklep, da se število mest za vpis v 1. letnik smeri logopedija in surdopedagogika poveča za tri vpisna mesta, kar pa še vedno pomeni samo 15 razpisanih mest. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bilo leta 2020 v zdravstveni dejavnosti 131 logopedov, od tega 29 starejših od 55 let.
Po besedah ravnatelja Cudermana imajo na njihovi šoli izjemno srečo, da imajo logopedinjo, ki je k njim prišla še pred zaključkom študija. “Ko je začela, ur za logopedske obravnave ni bilo dovolj, zato je v okviru mobilne službe hodila na druge šole. Zdaj je odločb za logopeda toliko, da dela samo še pri nas,” dodaja.
Specialni pedagogi, strokovnjaki, ki obravnavajo otroke in mladostnike z razvojnimi ali učnimi težavami, pa po Cudermanovih besedah le redko izberejo delo v razredu. “Raje delajo na šolah ena na ena kot pa v šolah s prilagojenim programom s skupino, saj je to lahko zelo zahtevno,” pojasnjuje.
Jezikovne ovire
Poleg sprejemanja otrok iz drugih gorenjskih občin je po navedbah kranjske mestne občine razlog za povečan vpis tudi priseljevanje tujcev. Več kot 20 odstotkov vpisanih otrok na osnovni šoli Helene Puhar predstavljajo priseljenci s Kosova.
Cuderman je zato ravnatelje drugih osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami vprašal, ali se soočajo s podobnimi težavami, odgovori pa so pokazali, da je to specifična težava kranjske šole. V šolskem letu 2020/21 so imeli 24 tujih učencev, letos pričakujejo, da jih bo okoli 40. Z izjemo učenca iz Ukrajine in učenca iz Belorusije so vsi ostali s Kosova, kar zaposlenim povzroča težave pri sporazumevanju tako z otroki kot njihovimi starši.
Problematike se na kranjski občini sicer zavedajo. Kot pravi Hrovat, v večini teh primerov starši z otroki doma ne govorijo slovensko, poleg tega pa so bili otroci pred tem iztrgani iz domačega, poznanega okolja, nato pa vrženi v novega, v katerem nimajo družbe in prostočasnih dejavnosti. “Šola jim zaradi neznanja jezika povzroča velike preglavice in dodatne stiske,” še dodaja sogovornica.
Težave s financiranjem investicij
Nadzidek, ki ga v prihodnjem šolskem letu načrtujejo na OŠ Helene Puhar, bo v celoti financirala Mestna občina Kranj, ki je kot edina ustanoviteljica šole lastnica objekta.
Ker kranjsko šolo obiskujejo tudi otroci iz drugih gorenjskih občin, so po besedah Hrovat z njimi trenutno v pogovorih za pomoč pri dozidavi. A prave pravne podlage za to ni, saj vlaganje javnega denarja v tujo nepremičnino ni dovoljeno. “Težko je tudi določiti uravnilovko in koliko bo prispevala katera občina – eno leto je na primer iz Preddvora v šoli šest otrok, potem 11, nato morda samo en,” pojasnjuje sogovornica z urada za družbene dejavnosti.
Mestna občina Kranj je na kranjsko območno enoto Zavoda RS za šolstvo v začetku julija naslovila apel, da osnovno šolo razbremenijo oziroma uvedejo omejitve pri vključevanju otrok iz občin, ki niso ustanoviteljice. Kranjsko šolo namreč obiskujejo tudi otroci iz drugih občin z območja UE Kranj (Jezersko, Preddvor, Naklo, Šenčur in Cerklje na Gorenjskem) in otroci iz Tržiča.
Obstajajo sicer razpisi za investicije v osnovno šolstvo, pri čemer pa ni na voljo posebnih razpisov za šole s prilagojenim programom. To bi jim, kot poudarja Hrovat, zelo koristilo. “Tako bi prišli do prepotrebnega denarja,” dodaja.
Po njenih besedah bi bila možna rešitev za razbremenitev osnovnih šol s prilagojenim programom ta, da bi država v zavodih zagotovila dovolj prostora za otroke oziroma mladostnike od 15. leta, kar kot problem izpostavlja tudi ravnatelj Cuderman.
Kljub večletnemu opozarjanju, da se število otrok povečuje, prostora pa zmanjkuje, se po njegovih besedah na občini in na ministrstvu odzivajo prepočasi. “Marsikaj tudi preslišijo,” je še dodal ravnatelj.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sofinancira izvedbo 126 projektov, izbranih na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v obdobju 2021–2024. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so lahko občine prijavile tudi investicije v osnovne šole za učence s posebnimi potrebami, tovrstni projekti pa so pri ocenjevanju dobili tudi dodatne točke. Nov razpis je predviden za obdobje od leta 2025 do 2028.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje