Salonit je lani v Anhovem postavil sončno elektrarno v velikosti enega nogometnega igrišča in pol, zdaj jo bo še povečal. Pol manjša sončna elektrarna od septembra stoji na strehi Sparovega distribucijskega centra v Ljubljani, trgovec pa letos načrtuje, da bo elektrarne postavil še na 30 poslovalnicah po državi. Večja zagretost podjetij, ki kot motiv navajajo predvsem ceno in samooskrbo, se pozna tudi v statistiki: letos januarja smo iz sonca proizvedli petkrat več elektrike kot v istem mesecu lani.
Proizvodnja elektrika iz sonca je lani tudi v Sloveniji dobila pospešek, letos pa bi lahko bil – vsaj na podlagi podatkov za januar – skok še večji.
V letu 2021 so sončne elektrarne proizvedle 302 gigavatni uri (GWh) elektrike, kar je bilo 1,9 odstotka celotne proizvodnje. Lani so proizvedle 358 GWh ali 2,7 odstotka celotne proizvodnje v Sloveniji (ta je znašal 13.150 GWh). Letos v januarju pa so po (sicer začasnih) podatkih statističnega urada proizvedle 70 GWh ali 5,5 odstotka celotne proizvodnje elektrike pri nas. To je petkrat več kot januarja lani ali približno petina lanske letne proizvodnje iz sonca.
Marca lani smo pisali, da so povod za eksplozijo povpraševanja po sončnih elektrarnah predvsem povišane cene elektrike, v Gen-I in Bisolu so nam dejali, da se utapljajo v povpraševanju, Eko sklad pa v vlogah za subvencije. Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin je takrat ocenila, da se naložba v sončno elektrarno, ki naj bi stala med 11 in 13 tisoč evrov, izplača tudi brez subvencije, za katere je takrat zmanjkovalo denarja.
Hitra rast količine elektrike, ki jo dobimo iz sonca, je vsaj deloma posledica tega, da se za sončne elektrarne vse pogosteje odločajo tudi podjetja. V Elektru Primorska so nam povedali, da so lani prejeli skupno 2.800 vlog za priključitev sončnih elektrarn, od tega 240 od podjetij. Ta so v letu pred tem oddala 50 vlog.
Podjetja se praviloma odločajo za elektrarne s priključno močjo med 50 kilovatov (kW) in 900 kW, nekaj pa je tudi večjih. Tako so v letu 2021 izdali devet, lani pa osem dovoljenj za elektrarne z nad 1 MW moči.
Na vprašanje, ali priključitve (večjih) elektrarn zanje kot distributerja predstavljajo tudi kakšno težavo, so nam na Elektru Primorska pojasnili, da za vsako večjo elektrarno opravijo obratovalno in po potrebi tudi razvojno analizo možnosti priključitve, na podlagi katere so podane priključitvene in obratovalne zahteve ter možne priključne točke. “Pri velikih elektrarnah gre praviloma za potrebne investicije v razširitev in/ali ojačitev obstoječega ali gradnjo novega omrežja,” pravijo.
Verjetno eno največjih elektrarn pri nas so lani postavili v Salonitu v Anhovem, in sicer na strehi predhomogenizacijske hale v kamnolomu (na fotografiji zgoraj). Kot nam je pojasnil član uprave Dejan Zwitter, so izbrali model energetskega pogodbeništva s ponudnikom energetskih storitev Interenergom.
Salonit Anhovo pa je zagotovil prostor in drugo potrebno infrastrukturo na lokaciji, kjer je Interenergo potem postavil sončno elektrarno. Zdaj pa Salonit od Interenerga odkupuje vso sončno energijo, ki jo elektrarna proizvede. Elektriko v celoti uporabi v proizvodnem procesu, brez bremenitve prenosnega in distribucijskega omrežja (saj elektriko porabijo na mestu proizvodnje), pojasnjuje sogovornik.
Elektrarna z nazivno močjo 2,23 megavata naj bi letno proizvedla 2.120 megavatnih ur elektrike. “To je toliko elektrike, kot jo na letni ravni porabi približno 500 povprečnih gospodinjstev,” pravi Zwitter in dodaja, da trenutno podjetji na strešnih površinah Salonita postavljata še dodatnih 1,5 MW kapacitet. Skupno bodo sončne elektrarne pokrile pet odstotkov potreb podjetja po elektriki.
Salonit želi v nekaj letih kapacitete povečati za toliko, da bi iz tega vira dobil dobro tretjino elektrike, potrebne za proizvodni proces. Med drugim bi radi sončne elektrarne umestili na tla.
Salonit
Na vprašanje, kako je določena cena te elektrike oziroma kakšna je povračilna doba naložbe, nam član uprave Salonita Dejan Zwitter ni neposredno odgovoril. Dejal pa je, da se podjetju naložba izplača predvsem zato, ker se jim bo zaradi ciljev razogljičenja proizvodnje cementa poraba elektrike precej povečala.
Nižji strošek, samooskrba
Na vprašanje, kako je določena cena te elektrike oziroma kakšna je povračilna doba naložbe, nam Zwitter ni neposredno odgovoril. Dejal pa je, da se podjetju naložba izplača predvsem zato, ker se jim bo zaradi ciljev razogljičenja proizvodnje cementa poraba elektrike precej povečala.
Med drugim bodo omejili porast stroška omrežnine, poleg tega pa gradnja sončne elektrarne pomeni tudi večjo predvidljivost bodočih stroškov ter delno zaščito pred “nenormalnimi nihanji” cen električne energije, kot smo jim bili priča po začetku vojne v Ukrajini, pove sogovornik.
Na vprašanje, ali zaradi dinamike proizvodnje sončne elektrarne, ki je vezana na osončenje, prilagajajo proizvodnjo v cementarni, je odgovoril, da je za zdaj delež elektrike iz sončne elektrarne majhen. Če bi se povečal, pa bi prilagodili proizvodni proces tako, da bi proizvajali in porabljali največ energije takrat, ko je sončna elektrarna najbolj produktivna, oziroma tedaj, ko sije sonce.
“Če si vzamemo kot vzor Nemčijo, je tamkajšnja vlada, pri kateri soodloča tudi zelena stranka, odločila, da bodo za sončne elektrarne na zemlji namenili dva odstotka celotne površine države. Če te relacije prevedemo na Slovenijo, bi to pomenilo več kot 40 tisoč hektarjev sončnih elektrarn na zemlji. Da v prihodnje ne bomo odvisni od uvoza zelene elektrike in zelenega vodika, menimo, da bi si tudi v Sloveniji morali zastaviti take cilje.”
Spletna stran Spar.si
Sparova hitra širitev mreže elektrarn
Tudi trgovska veriga Spar je lani na strehi distribucijskega centra v Ljubljani postavila sončno elektrarno, ki naj bi pokrila 16 odstotkov potreb po elektriki (na fotografiji zgoraj). Napovedovala je, da bo elektrarna z močjo okoli 1 MW proizvedla en GWh električne energije na leto, kar je primerljivo z letno oskrbo 350 gospodinjstev ali manjše vasi.
V zadnjih štirih mesecih lanskega leta je nato proizvedla 380 MWh energije, so nam povedali v Sparu. Na vprašanje glede povračilne dobe in finančnega prihranka pri strošku elektrike, ki ga je naložba prinesla, nam niso odgovorili. “Sončna elektrarna še ne obratuje vse leto, zato vam žal prave ocene o tem še ne moremo podati.”
David Kovačič, generalni direktor Spara Slovenije, je septembra za Delo dejal, da so imeli v Sparu že pred energetsko krizo vsakoletni cilj, da se vsako leto zniža poraba energije za tri odstotke na kvadratni meter. “Zdaj pa smo to še pospešili. Pred kratkim smo zagnali sončno elektrarno na svojem skladišču v Ljubljani, ki pokriva približno 16 odstotkov potreb po električni energiji na sami lokaciji. Letos bomo še tri poslovalnice opremili s sočnimi elektrarnami, naslednje leto pa še 30, ker verjamemo v to, da moramo biti bolj neodvisni,” je napovedal v intervjuju.
Poleg cene, je še dejal, jih pri odločanju za sončne elektrarne ženeta še dva dejavnika: neodvisnost in trajnost. “V interesu podjetja je, da sam proizvede vsaj del električne energije. Ob tem pa je enako pomemben ukrep še, da vse nove poslovne enote in tudi vse dosedanje enote ob vsaki prenovi opremimo z najbolj energetsko varčnimi tehnologijami, ki so na trgu.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje