Meteorološko poletje je za vogalom, z njim pa se uradno začne tudi kopalna sezona. Čeprav nas temperature nič kaj ne vabijo na kopanje, sta Evropska okoljska agencija in Arso objavila rezultate lanskih meritev kakovosti kopalnih voda. Najčistejše morje, reke in jezera bomo našli pri sosedih, pri nas pa veseli predvsem odlična kakovost na morskih kopališčih. Katere reke in jezera pa so bili lani najprimernejši za kopanje?
Tik pred začetkom meteorološkega poletja je Evropska okoljska agencija (EEA) objavila podatke o kakovosti kopalnih voda v letu 2023, ki so lahko tudi dober napotek pred letošnjim prvim skokom v morske ali rečne valove. Evropsko poročilo kaže, da je od skoraj 22.000 vzorčnih lokacij v državah članicah EU, Švici in Albaniji v 85 odstotkih kopalna voda odlične kakovosti, vsaj minimalne standarde pa dosega 96 odstotkov vseh kopalnih voda.
Največji delež kopalnih voda z najvišjo oceno imajo na Cipru (97,6 odstotka), sledita pa naši sosedi Avstrija (96,9 odstotka) in Hrvaška (96,7 odstotka). Najboljšo peterico zaključujeta Grčija in Bolgarija, naša država pa se z 78,7 odstotka odličnih kopalnih voda uvršča na sredino lestvice. Na repu razpredelnice najdemo Madžarsko, Poljsko in Albanijo, kjer je odlično oceno prejela manj kot polovica kopalnih voda.
Meritve kakovosti vode pri nas opravljajo na Agenciji RS za okolje (Arso), ki spremlja predvsem prisotnost bakterij Escherichia coli in intestinalnih enterokokov. Kot so pojasnili v poročilu, je Slovenijo na sredino lestvice uvrstilo dejstvo, da dobro polovico vseh naših kopalnih voda predstavljajo celinske vode. Kopališča so namreč umeščena na jezerih ter rekah z nizkim pretokom, te vode pa so poleti zaradi močnega deževja ali suše dovzetne za onesnaženje. V vrh evropske lestvice so se tako uvrstile predvsem države z večjim deležem kopalnih voda na morju, ki ima boljše samočistilne sposobnosti.
Tudi sicer je v Evropi delež kopalnih voda na morju z odlično oceno večji. Slovenija se lahko tu ponaša s 95,2 odstotka kopališč, kjer je kakovost morja prejela odlično oceno. To nas uvršča v evropski vrh za Hrvaško (99,1 odstotka), Ciprom (97,6 odstotka) in Grčijo (95,8 odstotka).
Kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. V tem času na agenciji za okolje spremljajo kakovost voda, prve letošnje meritve pa so na morju že izvedli. Stanje na vseh morskih kopališčih je bilo 22. maja skladno z določili, voda pa torej primerna za kopanje. Aktualne podatke meritev in kakovost kopalnih voda lahko spremljate na zemljevidu.
Foto: Denis Sadiković/N1
Arso kakovost kopalne vode na morju meri na 21 mestih. Kot so navedli v poročilu, je bila lani kakovost vode odlična na 20 kopališčih. Oceno dobro je prejelo le kopališče v Žusterni, ki okreva po fekalnem onesnaženju leta 2019 in je v primerjavi z letom 2022 napredovalo za eno oceno.
Kakovost celinskih kopalnih voda medtem preverjajo na 29 mestih. Odlično mikrobiološko kakovost vode so leta 2023 ocenili na 17 mestih, kar je enako kot leto prej. Arso je odlično kakovost vode zaznal na vseh kopalnih območjih na Bohinjskem in Blejskem jezeru ter na Šobčevem bajerju. Kopalna voda je z mikrobiološkega vidika odlična tudi na Kolpi (na odsekih Prelesje–Kot, Učakovci–Vinica in Pobrežje–Fučkovci) ter na Soči pri Solkanu, Čezsoči in dveh merilnih mestih v Tolminu. Stanje vode se je lani iz dobrega v odlično izboljšalo na Kolpi v Radencih ter na odseku Dragoši–Griblje.
Dobro stanje voda so zaznali na Kolpi pri Sodevcih, v Podzemlju in Damlju, na Krki v Straži ter na Nadiži pri Podbeli, Robiču in vasi Logje. Stanje se je iz zadostnega v dobro izboljšalo na Kolpi v Primostku. Poslabšanja ocene iz odličnega v dobro so na Arsu zabeležili na Kolpi v Adlešičih ter na Soči v Kanalu, iz dobrega v zadostno pa se je poslabšala kakovost Krke v Žužemberku.
Okolica Cerknega dan po poplavah 13. julija 2023 (Foto: Policijska postaja Idrija)
Kakovost reke Idrijce na merilnem mestu v Bači pri Modreju pa za leto 2023 ostaja neocenjena. Razlog za to so bili lanska neurja in poplave. Spomnimo, da so nalivi 13. julija povzročili hude poplave v Cerknem in okoliških vaseh. Narasli hudourniki so izpran material prinesli v Idrijco, podobno pa se je dogajalo tudi ob vseh naslednjih nalivih, ki so območje zajeli do konca poletja. Zaradi nalivov in sanacije vodotokov so tako v Bači pri Modreju že konec julija zaznali prekomerno prisotnost fekalnih bakterij, zaradi česar so do zaključka kopalne sezone odsvetovali kopanje v Idrijci. Realno kakovost vode so tako ob omenjenih izrednih dogodkih odražali le rezultati treh analiz vode ob začetku sezone, kar pa po navedbah Arsa ne zadošča predpisani pogostosti.
Da vse pogostejša močna deževja, ki so povezana s podnebnimi spremembami, negativno vplivajo na kakovost voda in povečujejo tveganje za zdravje kopalcev, so opozorili tudi pri Evropski okoljski agenciji. Kot so pokazale analize, nalivi poslabšujejo kakovost kopalnih voda, saj prihaja do prenosa onesnaženja iz kanalizacije, poplav ali površinskega odtoka v reke ali jezera. Pri EEA ob tem izpostavljajo pričakovanja, da bodo podnebne spremembe povečale intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih pojavov.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!