Novinarke in novinarji Radia Študent že več kot pol leta ne smejo snemati sej študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Edino izvoljeno telo študentske organizacije, ki med drugim odloča o razporeditvi javnega denarja v proračunu, je, sklicujoč se na varovanje osebnih podatkov, snemanje prepovedalo. Na Radiu Študent zahtevajo umik prepovedi snemanja in opozarjajo, da je ta neutemeljena in v nasprotju z akti študentske organizacije. "Nemogoče je sklepati drugače, kot da študentski funkcionarji in koalicijski poslanci novinarjem Radia Študent namenoma otežujejo poročanje s sej," so dodali. ŠOU v Ljubljani je v odzivu poudarila, da javnosti nikoli niso omejevali dostopa do sej.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) že osem mesecev prepoveduje videoprenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora, so na današnji novinarski konferenci opozorili predstavniki Radia Študent. Na zadnjih dveh majskih sejah so novinarkam radia snemanje onemogočili celo tako, da so ob vhod v prostore na Kampusu, kjer potekajo seje, postavili varnostnike, ki so pregledovali obiskovalce sej in od njih zahtevali osebne dokumente. “To razumemo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti,” so zapisali v izjavi, ki jo je na novinarski konferenci prebral vodja službe za napovedovanje na Radiu Študent Lovrenc Škoda.
Gre za protislovje, saj so seje izvoljenega organa študentske organizacije, ki razpolaga z javnim denarjem, javne. Prav tako ŠOU s prepovedjo krši svoje interne akte. Poslovnik študentskega zbora ŠOU v Ljubljani namreč navaja, da je zvočno snemanje sej obvezno, posnetki pa se morajo trajno hraniti v arhivu in so od tam javno dostopni vsakomur. Poslovnik prav tako navaja, da se seje lahko snemajo tudi v video obliki, posnetki pa se lahko objavijo na spletu ali v drugi primerni obliki.
Tehnična služba Radia Študent je seje zadnja tri leta lahko v živo prenašala na svoji spletni strani. Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je ob tem izpostavila, da je imel prvi od prenosov skoraj 16.000 ogledov. Prepoved so dobili šele 19. oktobra lani, ko so snemalni ekipi radia, ki je skrbela za prenos, nekaj ur pred začetkom seje prepovedali prenos.
Daleč največji delež proračuna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani predstavljajo dajatve od dijaškega in študentskega dela. ŠOU po novem sprejema proračuna za dve leti, letošnji proračun pa je težak okoli pet milijonov evrov.
Novembra so nato novinarki Radia Študent, ki edina redno poroča o študentski politiki, prepovedali tudi snemanje seje s snemalnikom. Ko so novinarke radia na letošnjo aprilsko sejo prišle s snemalno opremo, so koalicijski študentski poslanci sejo zapustili. Ker jih je v študentskem zboru daleč največ, je bila seja nesklepčna in prekinjena. V ŠOU so odločitev za prepoved snemanja in prenosa utemeljevali z varovanjem osebnih podatkov nekaterih poslancev, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje. Novinarji Radia Študent opozarjajo, da se je umik soglasij zgodil nenadoma. “Ne razumemo, na kakšna soglasja se sklicujejo. Zmedeno je,” je pojasnila novinarka univerzitetne redakcije na radiu Urška Janžič. Kot je dodala, so jim v ŠOU dejali, da bi prepoved snemanja vseh izjav na seji ostala, četudi bi samo en poslanec umaknil soglasje. Prepoved snemanja naj bi veljala za vse medije.
Foto: Radio Študent/Facebook
V skupni izjavi so novinarji Radia Študent navedli, da omejitve ne sprejmejo, saj so študentske predstavnike izvolili študenti in so v službi študentske javnosti. “Študentski poslanci so javne osebe in izjave, ki jih dajejo na seji, so po vsebini javne narave in zadevajo vse študentke in študente,” so poudarili na radiu. Kot so dodali, bi lahko nenamerno izpostavljene osebne podatke naknadno izločili s posnetka. “Ker pa so seje javne, že samo razpravljanje o osebnih podatkih na seji pomeni njihovo razkritje javnosti. Absolutna prepoved snemanja tako ni utemeljena, saj funkcionarji na seji ne govorijo o zasebnih zadevah, če pa bi to počeli na njih, bi zasebne zadeve že sami in po lastni odločitvi naredili javne,” opozarjajo v izjavi. Ob tem so opozorili, da ŠOU z oteževanjem novinarskega poročanja s sej posega v pravico javnosti do obveščenosti, zato zahtevajo umik prepovedi snemanja sej.
Popolna prepoved snemanja in prenosa sej po mnenju radijcev iz Rožne doline pomenita tudi ponovno skrivanje dogajanja v študentskem zboru, ki naj bi deloval v javnem interesu. Kot je opozorila urednica Gradišek, je prepoved nastopila ravno v času, ko je računsko sodišče v pregledu ugotovilo, da organizacija pri zastopanju interesov in pravic študentov ni učinkovita.
Foto: N1
Spremljanje sej v živo: gneča, slab zrak in dež, ki pada po obiskovalcih
Zainteresirani študentje seje lahko v živo spremljajo v prostorih, kjer te potekajo, a na Radiu Študent opozarjajo, da je zaradi prostorske omejenosti in časovne komponente nerealno pričakovati, da bo sejo spremljalo več tisoč študentov. Urednica Gradišek je to ponazorila na primeru ponedeljkove seje, na kateri so poslanci študentskega zbora potrjevali 10-milijonski dvoletni proračun ŠOU. “Sejo si je prišla ogledat zainteresirana študentska javnost. Zanje in za novinarje so pustili manj kot tretjino sobe in ta del od poslancev ločili s trakom. Prinesli so okoli deset stolov, večina obiskovalcev je tako morala sedeti na tleh. Stiskali smo se, zrak v prostoru je bil obupen, ljudje so hodili ven, ker jim je bilo slabo,” je opisala.
Razlog, da se je seja odvila v manjšem prostoru, pa tiči v prejšnji seji študentskega zbora ŠOU, ki jo je spremljalo muhasto vreme. V večji dvorani namreč niso zaprli strešnih oken, kar je pomenilo, da je dež med sejo padal v prostor po novinarjih in udeležencih. Okna so zaprli šele po sprejetju proceduralnega sklepa, da sejo za 5 minut prekinejo in zaprejo strešna okna. V ŠOU so nato po besedah Gradišek povedali, da je dež poškodoval parket v dvorani, ponedeljkova seja pa je zato potekala v manjšem prostoru.
Novinarka univerzitetne redakcije na radiu Urška Janžič je opozorila, da snemanje in prenos sej že pred dokončno prepovedjo nista bila enostavna. Tako so študentski funkcionarji novinarje o terminih sej obveščali tik pred zdajci ali pa so snemalce o novi lokaciji seje obvestili, ko je ta kamere postavil že na prvotni lokaciji. “Ene od sej nismo mogli prenašati v živo, saj na Kampusu kar naenkrat ni bilo interneta. Predstavniki Kampusa so namreč pozabili prinesti ključe omarice z internetnimi kabli,” je težke delovne okoliščine opisala novinarka Radia Študent.
Ob tem je opozorila, da novinarke zelo težko dostopajo tudi do obveznih zvočnih posnetkov sej, ki jih predvideva poslovnik in bi morale biti na voljo vsakomur. Ob zaprosilu zanj so nanj čakale več mesecev in ga od ŠOU dobile šele po dvojnem opozorilu informacijske pooblaščenke. “Ko smo ga le dobile, pa ga nismo smele objaviti zaradi t. i. varovanja osebnih podatkov poslancev. Tako ali tako pa posnetek zaradi časovne oddaljenosti ni bil več uporaben,” je dejala Janžič in dodala, da z nekaj izjemami v opozicijskih vrstah študentski poslanci in predsedstvo ŠOU zavračajo tudi dajanje kakršnih koli izjav po seji. Kot je povedala, je ob stopnjevanju omejitev nemogoče sklepati drugače, kot da študentski funkcionarji in koalicijski poslanci novinarjem Radia Študent namenoma otežujejo poročanje s sej.
Urednica Nika Gradišek je ob tem pojasnila, da so jih nekateri že napotili tudi na upravno sodišče, ki bi lahko pritisnilo na ŠOU. “Tudi tu je nekaj upanja. A v tem času se sprejemajo proračuni, seje se dogajajo. Pravni pritiski so relativno dolgotrajni, v vmesnem obdobju pa moramo poskrbeti za obveščenost javnosti,” je povedala.
Zahtevo po odpravi prepovedi snemanja in prenašanja sej ŠOU so podprli tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije. Članica upravnega odbora DNS Katarina Bulatović je izpostavila, da sklicevanje študentskih funkcionarjev na varovanje osebnih podatkov pomeni zlorabo zakonodaje o varovanju osebnih podatkov. “Študentski zbor ima možnost, da sejo zapre,” je še dodala. Glavna tajnica sindikata novinarjev Mojca Zabukovec pa je opozorila, da omejitev ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje in odrivanje študentov in zainteresirane javnosti od politik, ki se snujejo v organizaciji.
ŠOU v Ljubljani: Nikoli nismo omejevali dostopa
Na navedbe v članku so se odzvali pri ŠOU v Ljubljani, prepričani, da gre za “blatenje dobrega imena naše skupne organizacije v luči priprav na študentske volitve”. Poudarili so, da ŠOU v Ljubljani skladno z veljavnim poslovnikom sam snema seje za namen izdelave zapisnika, posnetke pa hrani in zainteresirani javnosti ter medijem omogoči poslušanje. “Omeniti je potrebno, da smo do sedaj vsem prosilcem zvočne posnetke sej že poslali, tako da jih lahko ti nemoteno poslušajo. Poleg navedenega so javno objavljeni tudi zapisniki sej Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, iz katerih se lahko zainteresirani posamezniki seznanijo s potekom seje in sprejetimi odločitvami,” so dodali.
Zapisali so še, da morajo zunanji deležniki skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) pridobiti soglasja vseh prisotnih v dvorani za zvočno in/ali video snemanje seje, česar niso storili, zato jim snemanja seje niso mogli omogočiti. Po njihovih besedah to potrjuje pravno mnenje, ki so ga pridobili, in mnenje informacijske pooblaščenke.
Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO
Poudarili so še, da “nikoli nismo na kakršenkoli način omejevali javnosti dostopa do sej zbora in informacij o delovanju naše organizacije”. Na zadnji, 16. redni seji, je bilo prisotnih 58 predstavnikov zainteresirane javnosti. “Seje potekajo v največjem prostoru, ki je razpoložljiv v trenutku poteka seje, s ciljem, da se omogoči vsem zainteresiranim nemoteno spremljanje seje,” so še pojasnili in dodali, da na zadnjih nekaj sejah zaradi povečanega števila obiskovalcev vstop v prostore skladno z zakonom o zasebnem varovanju nadzoruje varnostna služba. “Slednje je običajna praksa pri sejah organov tako na lokalni, kot tudi na državni ravni,” so poudarili.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje