Menu Item
"Poudariti moram, da je Slovenija še vedno varna država," je na posvetu ob 15-letnici sodstva v specializiranih kazenskih zadevah dejal vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto z uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave Damjan Apollonio. Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič pa je ob tem dodal, da bi specializirana sodišča morala obravnavati manj zadev, te pa bi morale biti bolj zahtevne.
Predstavniki policije, državnega tožilstva in odvetništva so na posvetu ob 15-letnici sodstva v specializiranih kazenskih zadevah med izzivi izpostavili vedno bolj zahtevne primere organiziranega kriminala. Prevpraševali so tudi pristojnosti specializiranih sodišč ter opozorili na zastarelo kazensko zakonodajo in prostorsko stisko pravosodja.
Preiskovanje organizirane kriminalitete je ena od najtežjih dejavnosti kriminalistične policije, je na posvetu ocenil vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto z uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave Damjan Apollonio. Preiskovanje teh kaznivih dejanj namreč temelji na proaktivnosti kriminalistične policije, saj prijav teh dejanj skorajda ni.
“Poudariti moram, da je Slovenija še vedno varna država,” je dejal Apollonio. Pri tem je dodal, da na organizirano kriminaliteto država kljub temu ni imuna. Po njegovih besedah se v Sloveniji zadržujejo in oblikujejo kriminalne združbe le z namenom ustvarjanja dobička.
Kot opaža Apollonio, se slovenska policija v zadnjem času sooča s specifičnimi kaznivimi dejanji kriminalnih združb, med katerimi je izpostavil kazniva dejanja na spletu. “Sodobna tehnologija je omogočila nov modus operandi izvrševanja kaznivih dejanj kriminalnim združbam,” je dejal.
Katera kazniva dejanja so vredna obravnave na specializiranih sodiščih?
Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič se je v nagovoru vprašal, katera kazniva dejanja so vredna obravnave na specializiranih sodiščih. “Ta ureditev ne sme biti pretoga, pri čemer se sedaj v preveč primerih v okviru specializiranega pravosodja obravnavajo zadeve, ki tja ne sodijo,” je dejal.
Jeglič meni, da bi specializirana sodišča morala obravnavati manj zadev, te pa bi morale biti bolj zahtevne. Sodniki in tožilci bi tako imeli več časa za učinkovito in kakovostno obravnavo.
Udeležence posveta je v uvodu nagovorila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant. Opozorila je, da sta pregon in sojenje organiziranemu kriminalu vedno bolj kompleksna, zahtevna in dolgotrajna. Ravno organizirani kriminal pa ima po njenih besedah številne negativne vplive na socialni, zakonodajni, politični in ekonomski razvoj. Poleg tega zmanjšuje zaupanje v državne inštitucije in pravno državo.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj se je v uvodu dotaknila bodočih zakonodajnih sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo. Napovedala je oblikovanje delovne skupine za pripravo novega zakona o kazenskem postopku. Med drugim pripravljajo novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, katere cilj je tudi okrepitev sodelovanja vseh organov v postopkih. “Dela je še veliko in se nikoli ne konča, saj so spremembe v družbi stalnica, pravo pa mora biti na te spremembe odzivno,” je zatrdila Kokalj.
Vrhovno sodišče je posvet v sodelovanju z Okrožnim sodiščem Ljubljana organiziralo ravno v prostorih tega okrožnega sodišča, s čimer so želeli opozorili na prostorsko stisko pravosodja. Po besedah predsednika Okrožnega sodišča Ljubljana Marjana Pogačnika je v posameznih primerih tudi več kot 40 obtožencev, zato se soočajo z vprašanjem, kako sploh varno voditi postopke.
Pogačnik je opozoril tudi na pomanjkanje okrožnih kazenskih sodnikov. “Okrožni kazenski sodnik je najbolj deficitaren poklic sodnika v slovenskem sodstvu,” je dejal. Spomnil je tudi na začetke vzpostavljanja oddelkov za specializirano kazensko sodstvo. “Dvignimo specializirano sodstvo na višji nivo, kot ga imamo danes,” je še pozval.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!