Menu Item
Javne bolnišnice in zdravstveni domovi so ob začetku projekta za skrajševanje čakalnih dob naleteli na več težav. Zaradi pomanjkanja kadra in nejasnih ali neustreznih pravil jih večina storitev v septembru še ni začela opravljati. Ob tem se pritožujejo tudi, da imajo zasebniki boljše pogoje za delo.
Večina bolnišnic in zdravstvenih domov septembra še ni začela opravljati storitev za skrajševanje čakalnih dob, kaže anketa, ki jo je opravilo združenje zdravstvenih zavodov. Razlika je sicer majhna, saj je na vprašanje, ali storitve že izvajajo, pritrdilno odgovorilo 10 bolnišnic in 19 zdravstvenih domov, z ne pa je odgovorilo 11 bolnišnic in 22 zdravstvenih domov.
Med tistimi, ki storitev še niso začeli opravljati, sta tudi največji slovenski bolnišnici, ljubljanski in mariborski klinični center. Poleg tega so nekateri izvajalci, ki so že začeli odpravljati čakalne dobe, pojasnili, da to počnejo v majhnem obsegu. Večina zavodov je, ne glede na to, ali so s storitvami že začeli, zaznala iste težave:
– Pomanjkanje kadra, tako zdravnikov kot drugih zdravstvenih delavcev.
– Neustrezna ali premalo natančna pravila glede dodatnega plačevanja zaposlenih.
– Ekonomska nesmotrnost opravljanja nekaterih dodatnih storitev in plačevanja dodatnega dela po podjemnih pogodbah.
“Zasebniki imajo boljše pogoje”
S septembrom se je projekt skrajševanja čakalnih dob začel v javnih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih podjetjih s koncesijo. Če se do 31. marca prihodnje leto število čakajočih nad dopustno dobo ne bo skrajšalo dovolj, bo lahko vlada v projekt vključila tudi zasebnike brez koncesije.
Podatkov o tem, kako poteka projekt skrajševanja čakalnih dob pri zasebnikih koncesionarjih, še nismo dobili. Vprašanja smo poslali več deset zasebnikom, odgovorili pa so samo trije. Vsi so sporočili, da storitve že izvajajo, a je eden od njih začel šele oktobra.
Teh podatkov tudi združenje nima, saj je anketo izvedlo samo med svojimi člani, torej med javnimi zdravstvenimi zavodi. “Predvidevam pa, da zasebniki storitve za skrajševanje čakalnih vrst opravljajo v večji meri, saj imajo za to boljše pogoje,” pravi direktor združenja Marjan Pintar.
Doslej je bilo že več različnih poskusov skrajševanja čakalnih dob, nobenega od dosedanjih projektov pa ne bi bilo mogoče označiti za uspešnega. Prejšnja vlada se je na primer lotila prerazporejanja čakajočih pacientov k izvajalcem, ki bi bili pripravljeni storitev opraviti hitreje, vendar so pacienti ponujene termine oziroma izvajalce v veliki meri zavračali.
Aktualni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je s septembrom zagnal drugačen projekt. Po načelu “plačali bomo vse, kar se naredi” je odpravil omejitve v programih, za katere so izvajalci dogovorjeni z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Če so doslej izvajalci iz javnih sredstev večinoma dobili plačano samo tisto število storitev, za katerega so se vnaprej dogovorili, so zdaj plačani za vse, kar naredijo.
Še preden je državni zbor potrdil ta projekt, so nekateri javno podvomili o njegovi smotrnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje že dlje časa nekatere storitve izvajalcem plačuje tudi po tem, ko dosežejo 100 odstotkov planiranega programa. Vendar so pri programih, kjer ZZZS plača opravljene storitve preko plana, izvajalci v letu 2019, zadnjem pred epidemijo covida, plane skupno presegli za samo 0,3 odstotka.
“Pogoji preusmerjajo denar k zasebnikom”
S septembrom je ministrstvo za zdravje uvedlo plačevanje vseh opravljenih storitev tudi za vse ostale programe. Zdravstvene delavce v bolnišnicah in zdravstvenih domovih pa k opravljanju večjega števila storitev spodbuja z možnostjo, da s svojimi zaposlenimi za dodatno delo sklenejo podjemne pogodbe.
Vendar so podjemne pogodbe predrage, opozarjajo vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov. Glede na plačilo, ki ga dobijo za opravljeno storitev, so namreč stroški podjemnih pogodb tako visoki, da zaposleni na koncu dobijo relativno nizko plačilo, pojasnjujejo.
“Določene storitve so slabo ovrednotene in niso primerne za izvajanje po podjemnih pogodbah,” pravijo na primer v novomeški bolnišnici, ki jo vodi Milena Kramar Zupan. Zato imajo težave pri motiviranju zaposlenih za izvajanje dodatnih programov. “Zaposleni nas opozarjajo, da so podjemne pogodbe predrage v primerjavi s statusom samostojnega podjetnika, po katerih jih plačujejo zasebniki. Javni zdravstveni zavodi nimamo enakih pogojev kot zasebniki,” so poudarili.
Podobno so opozorili nekateri drugi. “Pogoji za sklepanje podjemnih pogodb so nerealni oziroma neizvedljivi ter preusmerjajo sredstva iz javnega sektorja k zasebnikom,” menijo na primer v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem
Ob tem so mnogi izpostavili, da so zasebniki še sicer v prednosti pred javnimi zavodi. Zasebna podjetja imajo nižje kadrovske standarde, veliko delavcev pa najemajo samo za popoldansko delo, kar pomeni, da zanje nimajo obveznosti glede plačila dopustov in bolniških odsotnosti ter glede izobraževanj in odgovornosti, so naštevali v vodstvih javnih zavodov.
Ob istem neto prejemku strošek delodajalca skoraj dvakrat višji
Plačilo po podjemni pogodbi je zelo obremenjeno z davki in prispevki. Če bi želeli, da zdravstveni dobi neto znesek v višini 1.000 evrov, bi to bolnišnico stalo okoli 1850 evrov ali celo do 2100 evrov, odvisno od tega, kakšni so ostali prihodki zdravstvenega delavca in v kateri dohodninski razred pade, pojasnjuje računovodkinja Božena Macerl.
Javni zavodi ne smejo sklepati pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev s samostojnimi podjetniki, zasebniki pa lahko. Pogosto tako v zasebnih podjetjih delajo zdravniki, ki so sicer zaposleni v javnem zavodu, z zasebniki pa sodelujejo kot popoldanski samostojni podjetniki. Ta status ima še posebej ugodno davčno obravnavo. Da bi popoldanski samostojni podjetnik dobil 1000 evrov neto, to plačnika stane manj kot 1150 evrov.
Ministrstvo izboljšuje pogoje
Združenje zdravstvenih zavodov je anketo poslalo tudi ministrstvu, ki zdaj predlaga nekaj sprememb v projektu skrajševanje čakalni dob. Če bo državni zbor potrdil zakonsko spremembo, bodo javni zavodi lažje sklepali podjemne pogodbe s svojimi zaposlenimi. Te pogodbe bi bile po novem tudi oproščene 25-odstotnega posebnega davka. S tem bi bile sicer še vedno precej dražje od sodelovanja s popoldanskim samostojnim podjetnikom, a cenejše kot zdaj.
Pintar poudarja, da so izvajalci že v oktobru začeli počasi izvajati več storitev za skrajševanje čakalnih dob. Z ministrstva so namreč dobili nekaj jasnejših navodil, pojasnjuje. Pričakuje, da bo tudi učinek predlagane zakonske spremembe dober.
Kljub temu glede projekta nima zelo velikih pričakovanj, saj pomembne ovire ostajajo. Najpomembnejša se mu prenizko plačilo za nekatere zdravstvene storitve.
Preslabo plačane storitve
Tako kot mnogi drugi poznavalci sistema Pintar poudarja, da lahko zasebniki izbirajo, katere storitve želijo opravljati za javni denar, zato opravljajo tiste, pri katerih lahko s prihodki presežejo stroške. Javne bolnišnice in zdravstveni domovi te izbire sicer nimajo, saj morajo opraviti tudi tiste storitve, s katerimi izvajalci delajo primanjkljaj.
V okviru projekta za skrajševanje čakalnih dob pa je ta izbira ponujena tudi njim, saj pravila ne določajo, katere storitve morajo opravljati. Pravila projekta tako izvajalce spodbujajo k izvajanju ekonomsko upravičenih in po naravi lažjih posegov ter jih odvračajo od opravljanja posegov, ki so nujno potrebni za zagotavljanje zdravja in življenja prebivalcev, so opozorili v ljubljanskem kliničnem centru. “Nujni posegi so po naravi dražji in relativno slabše ovrednoteni,” so dodali.
“Pričakujem, da se bo zdaj jasno pokazalo, da so nekatere storitve plačane bolje kot druge, zato bo ta projekt koristen,” dodaja Pintar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje