Menu Item
Nekdanji rektor univerze na Primorskem Dragan Marušič je bil zaradi spolnega in psihičnega nadlegovanja nekdanje direktorice študentskih domov obsojen na štiri mesece pogojne zaporne kazni. Na pogojno kazen plačila 10.000 evrov je bila obsojena tudi univerza. Sodba še ni pravnomočna. Univerza je morala oškodovanki v preteklosti že plačati 15.000 evrov odškodnine zaradi mobinga.
Nekdanji rektor univerze na Primorskem Dragan Marušič je bil na koprskem sodišču obsojen zaradi spolnega in psihičnega nadlegovanja nekdanje direktorice študentskih domov univerze Astrid Prašnikar, je poročala TV Slovenija. Obsojen je bil na štiri mesece pogojne zaporne kazni z letom in pol preizkusne dobe. Na pogojno kazen plačila 10.000 evrov ter leto in pol preizkusne dobe je bila obsojena tudi univerza.
Dogodek sega v leto 2015, v obdobje tik pred rektorskimi volitvami, ko se je Marušič potegoval za ponovno izvolitev, Astrid Prašnikar pa se je iztekal mandat na čelu študentskih domov. Marušič naj bi ureditev njenega prihodnjega zaposlitvenega statusa pogojeval z njenim vedenjem v volilni kampanji. Od Prašnikar naj bi v zameno za ugodno rešitev njene službe pričakoval, da bo pred volitvami “vsaj nevtralna”, na sestanku pa naj bi jo tudi verbalno spolno nadlegoval.
Sodišče je razsodilo, da je bil Marušič do Prašnikar verbalno grob, ciničen, da jo je šikaniral, mobingiral ter jo verbalno spolno in psihično trpinčil.
Prašnikar je sicer v preteklosti že uspelo s tožbo proti primorski univerzi zaradi mobinga. Univerza ji je morala po odločitvi delovnega sodišča, ki jo je leta 2017 potrdilo tudi višje delovno in socialno sodišče, plačati 15.000 evrov odškodnine zaradi mobinga. Približno pol leta po tem, ko je Prašnikar prijavila trpinčenje, jo je Marušič namreč odpustil – kot je odločilo sodišče, nezakonito.
Med dokazi je bil tudi posnetek pogovora, ki ga je na skrivaj posnela Prašnikar. Sodišče je posnetek upoštevalo kot dokaz, čeprav je Marušičeva obramba trdila, da je nezakonit.
Prepis posnetka po poročanju TVS: “… Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar … jaz imam včasih v sebi malo bolj trdo mnenje glede tebe … potem prideš, tukaj sediš … razumeš …, delujejo drugače te energije … tako da je nevarno v teh situacijah … midva se bova tako pogovarjala, jaz ti bom še nekako napolnil stotinko … stotinko flirtal … ti boš pa zdaj sodelovala s protikandidati … to ni primerno, ne … jaz imam eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil v tem vmesnem obdobju, ne želim se tukaj izreči zaradi tega, ker vplivaš preveč … postanem nekje mehek … ma ne spodaj …”
Pogojna kazen s preizkusno dobo pomeni, da se kazen izvrši, če obsojeni v času preizkusne dobe stori novo kaznivo dejanje. Na pogojno kazen zapora je bil obsojen Marušič, na pogojno kazen plačila 10.000 evrov pa univerza. Obema je sodišče določilo leto in pol preizkusne dobe. Sodba še ni pravnomočna.
Prašnikar o predsednici Pirc Musar
Za TV Slovenija se je odzvala tudi Astrid Prašnikar. Poudarila je, da je postopek trajal nedopustno dolgih deset let, a je vesela, da se je končal z obsodbo nasilja. Upa, da bo to sporočilo prispelo do vseh žensk, ki trpijo kakršno koli obliko nasilja, da spregovorijo in da storilca prijavijo. “Čeprav kot družba še nismo tam, kjer bi morali biti – še vedno je preveč zamolčanja, ne dovolj jasne odklonilne drže do nasilja, celo opravičevanja storilca, relativiziranja, dolgi postopki pa podaljšujejo travme žrtve, med sojenjem je žrtvam povzročeno dodatno nasilje,” je dejala Prašnikar in dodala, da se je “z obsodilno sodbo država prvič jasno opredelila do konkretnih zavržnih dejanj nekdanjega rektorja in jih obsodila ter s tem sporočila, da takšna ravnanja ne spadajo v urejene demokratične družbe”.
Ob tem je Prašnikar opozorila še, da doslej teh dejanj – kljub pozivom – ni obsodil noben nosilec javne funkcije, z izjemo bivše varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Je pa Prašnikar izpostavila tudi dvolično vlogo predsednice Nataše Pirc Musar. Odvetnica iz njene pisarne je namreč zastopala primorsko univerzo.
“V teh dneh, ko so potekali dnevi boja proti nasilju nad ženskami, so naši državniki sicer vsi v en glas obsojali vse vrste nasilja nad ženskami. Na primer predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da mora v primerih tovrstnega nasilja prav vsak od pristojnih državnih organov opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Vsi moramo vzpostaviti in upoštevati jasne moralno-etične standarde. Na ta način širša javnost ukrepe in procese za zaščito žrtev in obravnavo povzročiteljev nasilja prepozna kot pravične in sprejemljive ter ob tem oblikuje odklonilni odnos do nasilja,” je v odzivu Prašnikar navedla predsedničine besede. Poudarila je, da “je hkrati njena odvetniška pisarna (Pirc Musar&partnerji) prav v tem mojem konkretnem postopku zastopala univerzo na Primorskem” ter da “je bila odvetnica iz pisarne s strani sodnika opozorjena, ker me je, tako kot tudi Marušičev odvetnik, med obravnavo verbalno napadala in zaničevala”.
Prašnikar zato meni, da je treba postoriti in izboljšati še veliko konkretnega in ne samo na načelni ravni, da bi nam kot družbi uspelo izkoreniniti nasilje nad ženskami in vzpostaviti ničelno toleranco do tega vse bolj perečega družbenega problema. “Naj bo sodba v mojem primeru eden od korakov na tej poti,” je Prašnikar še poudarila v odzivu.
Za odziv smo prosili tudi nekdanjega rektorja Marušiča, ki se na našo prošnjo ni odzval. Z univerze na Primorskem pa so nam odgovorili, da sodbe in svojih internih postopkov pred pravnomočnostjo sodbe ne bodo komentirali. Je pa univerza napovedala pritožbo zoper sodbo. Prav tako se bo pritožil Marušič, ki ga zastopa odvetnik Velimir Cugmas. Po poročanju TVS se bo pritožilo tudi tožilstvo, saj da naj sodišče ne bi upoštevalo vseh njegovih očitkov Marušiču.
Marušič je glede na podatke s spletne strani univerze zaposlen kot pomočnik zdajšnje rektorice Klavdije Kutnar in redni profesor na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Predava predmeta ‘psihologija racionalnega mišljenja in logike’ ter ‘psihologija reševanja problemov’.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje