Menu Item
Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za notranji trg Thierry Breton sta predstavila predlog zakonodajnega akta o svobodi medijev. Kot je julija povedala Jourova, je Komisijo k oblikovanju medijske zakonodaje, ki naj bi veljala za vse članice EU, vzpodbudilo predvsem dogajanje na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije in dogajanja na RTV Slovenija. V Društvu novinarjev Slovenije so odločitev Evropske komisije pozdravili.
Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko v kratkem bolje zaščiteni pred napadi in ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela, je ob predstavitvi predloga akta o svobodi medijev povedala evropska komisarka za vrednote in podpredsednica Komisije Vera Jourova. Akt zagotavlja tudi stabilno financiranje javnih medijev, kot je STA.
“Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko – upamo, da v bližnji prihodnosti – bolje zaščiteni pred napadi in različnimi ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela,” je Jourova poudarila v odgovoru na vprašanje, kakšno je sporočilo stavkajočim novinarjem RTV Slovenija.
Podpredsednica Evropske komisije je sicer že julija ob predstavitvi letnega poročila o vladavini prava na podobno vprašanje odgovorila, da se je Komisija priprave zakonodaje lotila tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA). “Primer negotovega financiranja STA je Evropski komisiji povzročal glavobole, ker smo videli, da je agencija v zelo težkem položaju, in da država ne jemlje dovolj resno obveznosti zadostnega financiranja,” je dejala ob današnji predstavitvi predloga uredbe o svobodi medijev.
V skladu s predlogom Komisije mora biti financiranje javnih medijev ustrezno in stabilno, da bi zagotovili uredniško neodvisnost. Vodja in upravni odbor javnih medijev bosta morala biti imenovana na transparenten, odprt in nediskriminatoren način, še predvideva predlog akta. Zaščita pluralizma in neodvisnosti medijev v EU je sicer eden od glavnih ciljev predloga akta o medijski svobodi, ki ga je danes sprejela in predstavila Evropska komisija.
Today we are breaking new ground to protect #mediafreedom in the 🇪🇺.
— Věra Jourová (@VeraJourova) September 16, 2022
#Democracy can only work if journalists are able to keep in check those with political & economic power.
W/ @ThierryBreton we propose the #MediaFreedomAct.
👉https://t.co/TTZWcgmBIq pic.twitter.com/vw80CioNue
Ureja še spoštovanje uredniške svobode ponudnikov medijskih storitev in izboljšanje zaščite novinarskih virov. Poleg tega bodo morali ponudniki medijskih storitev zagotoviti transparentnost glede lastništva ter sprejeti ukrepe za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev.
Komisija ob tem predlaga vzpostavitev neodvisnega Evropskega odbora za medijske storitve, ki ga bodo sestavljali nacionalni organi, pristojni za medije. Vloga tega odbora bo predvsem zagotavljanje uresničevanja evropskega zakonodajnega okvira na področju medijev.
Cilj pa je tudi zagotoviti transparentno in pravično razdelitev finančnih sredstev znotraj enotnega medijskega trga. Med drugim bi z uredbo vzpostavili zahteve glede državnega oglaševanja v medijih.
V DNS pozdravili odločitev Bruslja
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozdravljajo odločitev Evropske komisije, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev. Ob tem pa ugotavljajo, da v Sloveniji na področju medijske zakonodaje večino mehanizmov, ki jih uvaja danes predlagani akt o svobodi medijev, že imamo. Kot so sporočili iz DNS, so skupaj z drugimi evropskimi organizacijami s področja medijev in svobode izražanja že leta 2014 sodelovali pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero so želeli Evropsko komisijo vzpodbuditi k sprejemu evropske medijske zakonodaje. Od takrat so se razmere v številnih državah, tudi Sloveniji, bistveno poslabšale, komisija pa ob tem ni imela vzvodov za ukrepanje.
V društvu novinarjev pozdravljajo, da se je Evropska komisija odločila, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev, česar se je do sedaj vztrajno izogibala, so opozorili. Kot pozitivne ocenjujejo varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti za vse medije, določbe, ki zahtevajo neodvisnost javnih medijev in predvsem njihovo stabilno financiranje, prepoznavajo pomembnost zaščite novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora, ki jih omogočajo nove tehnologije. So pa v društvu precej razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnega jezika glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo – to sta transparentnost in koncentracija lastništva, so še navedli v sporočilu.
Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa v društvu ugotavljajo, da “ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo”. “Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo,” so opozorili.
Eno od ključnih vprašanj je po njihovem nadzor, ki ga bo izvajal nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo regulacijo z avdiovizualnih sedaj razširil na vse medije. Evropski izdajatelji medijev se tej regulaciji močno upirajo, so dodali. Pri tem se po njihovem zastavlja vprašanje, ali bo nov evropski regulator bolj uspešen, dejstvo pa je, da je vztrajanje Evropske komisije pri sprejemu medijske zakonodaje jasno sporočilo, da je zagotavljanje in nadzor nad medijsko svobodo za Evropo pomembno in visoko na njeni agendi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje