Več kot 100 dni šolanja na daljavo v drugem valu epidemije covida-19 je pustilo resne posledice na zdravju otrok, opozarjajo v SLOfitu, ki bdi nad meritvami za športnovzgojni karton (ŠVK). Upad gibalne učinkovitosti se nadaljuje, izmerili pa so tudi največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.

Preliminarni rezultati meritev za športnovzgojni karton (ŠVK) kažejo, da se stanje med otroki in mladostniki, ki so ga že lani opisovali kot šokantno, alarmantno in katastrofično, slabša še naprej.

Letos so šole meritve lahko izvedle, a z dvema mesecema zamude zaradi epidemije in posledičnega šolanja na daljavo. Tudi ti rezultati so reprezentativni, saj zajemajo približno dve tretjini osnovnih šol.

Izredni profesor s Fakultete za šport Gregor Starc in vodja nacionalnega sistema za športnovzgojni karton (zdaj SLOfit) je že lansko jesen opozoril, da je treba dati v peto prestavo, da bi čimprej dosegli raven pred korono. A razmere so se med drugim zaprtjem šol zaradi epidemije še poslabšale.

Kako zelo pomembno za zdravje otrok je, da so v šolah, je ob opisu prav nič spodbudnega stanja večkrat poudaril Starc. “Šole so prostor, kjer se razmere homogenizirajo. Doma otroci živijo v različnih razmerah, šole pa otrokom ponudijo priložnost, da živijo pod istimi pogoji,” je dejal profesor.

Med šolanjem na daljavo so otroci večino, kar 63 odstotkov dneva, presedeli. Neintenzivne dejavnosti, ki nima vpliva na razvoj otrok, je bilo 30 odstotkov, zmerne do intenzivne dejavnosti, ki na razvoj lahko vpliva, pa je bilo v dnevu le sedem odstotkov.

Socialno izoliran otrok je med epidemijo v povprečju več kot sedem ur strmel v zaslone, je opozoril Starc, pristojno ministrstvo za znanost in šport pa te problematike ni primerno naslovilo.

Nadaljevanje upada gibalne učinkovitosti slovenskih otrok

Pri najmanj gibalno učinkovitih otrocih je bil 40-odstotni napredek, ko so se vrnili v šole, kar še enkrat kaže, kako pomembna je športna vzgoja. Še posebej za otroke, ki doma nimajo spodbudnega okolja oziroma jim starši ne morejo omogočiti dovolj športne aktivnosti. Pri posameznikih, ki so bili še leta 2019 najbolj gibalno učinkoviti, pa je zaznati največji upad, kažejo meritve za ŠVK.

“Deklice so bile leta 2019 in 2018 na najvišjem nivoju do zdaj, tudi dečki so očete že skoraj ujeli. Zdaj so fantki na najnižji točki v zgodovini meritev, deklice pa tik nad najnižjo točko.”

– Gregor Starc

“Če sem malo ciničen, smo prispevali k enakosti, tako da smo najboljše potisnili navzdol, k tistim, ki so imeli največ težav že prej,” je povedal Starc.

“Ta konferenca je pomembna, ker se dogaja tik pred počitnicami. Ta del leta je tradicionalno najslabši za razvoj otrok, gre za zakonitost, ki velja že desetletja. Mogoče bi to uporabil tudi kot apel staršem, da se letos še posebej potrudijo in omejijo čas pred zasloni. Računalnike, telefone in tablice naj pošljejo na počitnice,” je pozval.

“Tudi opozorilo odločevalcem, naj ne zapirajo šol. Že lani so strašili, da se bo zgodil pravi armagedon, ko se odprejo, a se to ni zgodilo. Okužbe niso začele drastično naraščati. Seveda pa je neprijetno priznati za nazaj, da so bile zaprte šole napaka,” je dodal.

Predlogi omejevanja škode

Otrokom smo poleg možnosti druženja odvzeli tudi telesno dejavnost. “Rešitev ni, da se z otroki zdaj ukvarjajo zdravniki in psihologi, treba jim je vrniti gibanje. Treba je uvesti uro športa na dan, opredeliti športno vzgojo kot razbremenilni predmet in uvesti skupno povečevanje učiteljev in pedagogov prve triade,” je navedel le nekaj ukrepov, ki jih predlagajo v SLOfitu. Želijo si tudi učilnic na prostem.

“Naša ideja je, da bi športna vzgoja postala prvi predmet brez ocen. Pritisk bi upadel, učitelji in otroci pa bi lahko skupaj spremljali napredek in razvoj posameznika,” je Starc odgovoril na vprašanje, kako predmet res preobraziti v razbremenilnega. Hkrati pa je dodal, da se, čeprav obstaja podpora staršev za tovrstne ukrepe, zatika pri politiki in institucijah, ki bi to morale omogočiti.

Naraščanje debelosti

V šolah, v katerih lani niso opravili meritev in so bili tako brez povratnih informacij, kje so težave največje, je delež otrok z debelostjo večji – govorimo o 34,4-odstotnem prirastu prekomerno težkih mladih v primerjavi z letom 2019.

“Ko povzamemo skupne številke vseh šol, je skupen rezultat negativen. Stanje je še slabše, kot je bilo leta 2020. Priča smo največjemu porastu deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja,” je povedal Starc. “Pri otrocih se ne moremo ’hecati’ s prehrano in jim odrekati hrane, jih dajati na diete. Edina rešitev je gibanje, porabiti več, kot zaužijemo.”

Porast podkožnega maščevja so izmerili pri več kot polovici osnovnošolske populacije.

Življenjski slog otrok se je precej spremenil, ne le zaradi epidemije, temveč tudi zaradi vseprisotnosti zaslonov v naših življenjih. “Življenje pred ekrani je ugodno. Ko pa nekdo reče ’vstani, pojdi teč’, je otrok potisnjen iz cone udobja. Takrat se po navadi zgodi upor, ki ga morajo starši premagati. Brezkompromisno izvleči kabel iz vtičnice in reči: ’Dovolj!’”

Treba se je znebiti tudi paradigme o slabem vremenu. “Otroci so lahko zunaj, tudi ko dežuje ali sneži. Ni napačnega vremena, so samo neprava oblačila,” je smeje dodal Starc.

Starc: Odgovorni smo odrasli

Vsi poznamo zgodbe naših dedkov in babic, kako daleč in v kakšnih vremenskih razmerah so hodili v šole. To je izpostavil tudi Starc, saj danes živimo bistveno drugače. “Radij samostojnega gibanja naših starih staršev okoli hiše je bil pet kilometrov, pri naših starših tri kilometre, pri naših otrocih pa je en kilometer. Ta prostor se je torej v treh generacijah skrčil s petih na en kilometer.”

A za to ne moremo kriviti otrok, meni profesor. Odgovorni smo odrasli. “Mi smo tisti, ki smo otrokom vzeli to zeleno okolje, jim vzeli dvorišča in tam zgradili ceste. Mi smo slabo urbano načrtovali.”

Digitalna epidemija

“V današnjem času že malčki v roke dobijo tablice in telefone. Otrok šele dobro shodi in ga že posedemo nazaj,” je o svetu pred zasloni in digitalni zasvojenosti povedal strokovnjak za digitalni marketing Martin Korošec

Digitalne vsebine so narejene tako, da zasvojijo, še posebej otroške možgane, ki informacije črpajo kot gobe. Prav tako še ne razlikujejo med ekranom in resničnostjo, stvari, ki jih vidijo, jih vznemirijo. A hkrati možgani zahtevajo nove in nove dražljaje, vedno več vsebin in vedno glasnejše vsebine.

Ponudniki teh vsebin pa to s pridom izkoriščajo in zasledujejo dva cilja: čim daljša in čim pogostejša uporaba. Digitalna zasvojenost za njih pomeni kvečjemu zvesto stranko.

Čas otroštva, ki ga ni mogoče nadomestiti, otroci podarjajo digitalnemu svetu, je opozoril Korošec. Starejše generacije gledajo nazaj in se spominjajo igranja zunaj ter druženja s sovrstniki, današnji otroci se bodo lahko spominjali ekranov.

“Otroci morajo živeti realno življenje. A mi smo priča digitalni epidemiji,” je dodal Korošec. Edina rešitev, ki jo vidi, pa je ozaveščanje – kot smo včasih ozaveščali o zdravi prehrani, o nevarnosti kajenja, je zdaj treba ljudi seznaniti z nevarnostmi zasvojenosti z digitalnim svetom.

Kaj je športnovzgojni karton?

SLOfit je nacionalni sistem za spremljavo telesnega in gibalnega razvoja otrok ter mladine, v katerega so vključene slovenske osnovne in srednje šole.

Meritve na šolah potekajo vsako leto aprila. Pri tem izmerijo telesno višino in težo otrok ter kožno gubo nadlahti, v športnovzgojni karton pa se vpiše tudi hitrost izmeničnih gibov pri dotikanju plošče z roko, eksplozivna moč, ki se meri pri skoku v daljino z mesta, koordinacija gibanja celega telesa pri premagovanju ovir nazaj, mišična vzdržljivost trupa pri trebušnjakih in gibljivost pri predklonu na klopci.

Mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok se meri z veso v zgibi, otroci pa tečejo tudi na 60 in 600 metrov, pri čemer se meri šprinterska hitrost in splošna vzdržljivost.

Rok Vertič

Rok Vertič

Rok Vertič