Državni zbor potrdil spremembe kazenskega zakonika. Kaj prinašajo?

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

V državnem zboru so poslanci sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku. Ta med drugim uresničuje lansko ustavno odločbo in zaostruje pogoje za preiskavo elektronskih naprav. Poleg tega osebam, ki so zadržane zaradi pričanja, zagotavlja pravice pridržanih oseb, kar vključuje pravico do medicinske pomoči ter pravico do prehrane, dostopa do pitne vode in sanitarij, gibanja ter počitka.

Poslanci so s 47 glasovi za in 26 glasovi proti sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku, vloženem po skrajšanem postopku. Podprli so ga v Svobodi, SD in Levici ter manjšinska poslanca, proti so bili v SDS in NSi.

Predlog novele zakona po navedbah ministrice za pravosodje Andreje Katič uresničuje predvsem odločbo ustavnega sodišča iz julija lani. Sodišče je takrat odločilo, da so nekatere določbe zakona o pridobivanju prometnih in bančnih podatkov posameznika neskladne z ustavo zaradi pretiranega posega v zasebnost.

Poleg tega je sodišče določilo, da morajo pristojni zožiti katalog kaznivih dejanj za pridobivanje teh podatkov. Ministrstvo je z noveliranim zakonom osebam, ki so zadržane zaradi pričanja, zagotovilo tudi pravice pridržanih oseb, kar med drugim vključuje pravico do medicinske pomoči ter pravico do prehrane, dostopa do pitne vode in sanitarij, gibanja ter počitka.

Poslanci so na današnji seji sprejeli dopolnilo Svobode, SD in Levice, kjer so po navedbah ministrice Katič predlagali, “da se ohrani enak dokazni standard za pridobitev bančnih in podobnih finančnih podatkov posameznika in drugih pravnih subjektov”.

Poslanci pa niso sprejeli dopolnila SDS, s katerim bi se nekatere določbe, denimo o pridobivanju prometnih podatkov, začele uporabljati šele avgusta naslednje leto. Če bi poslanci to dopolnilo sprejeli, bi v stranki SDS predlog podprli, je pred glasovanjem o dopolnilu dejal poslanec SDS Andrej Hoivik. Menijo namreč, da bo novelirani zakon preprečil možnost vsakršnih preiskovalnih postopkov, povezanih z gradnjo kanala C0. Prav tako DZ ni sprejel dopolnila SDS, da bi vlada v enem letu od uveljavitve zakona poročala DZ o boju proti korupciji.

V SD so v predstavitvi stališč poslanskih skupin sicer ocenili, da je novela več kot potrebna. Levica meni, da novela ohranja načela pravne države. Svoboda je poudarjala, da je treba odločbo ustavnega sodišča uresničiti. V NSi pa so se med drugim vprašali, ali so dokazni standardi pri preiskovalnih ukrepih previsoki.