Menu Item
Zakon o političnih strankah, ki vsebuje tudi spremembe financiranja političnih strank, so poslanci sprejeli. Po opozorilih nekaterih neparlamentarnih strank se bo sicer s tem zakonom povečalo financiranje večjih strank, manjše pa bodo še težje delovale. Danes sprejeti zakon viša delež proračunskih sredstev, ki jih DZ določi za dodatno strokovno pomoč poslancem, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov.
Poslanci DZ so brez glasu proti sprejeli zakon o političnih strankah, ki med drugim vsebuje spremembe financiranja političnih strank. Za je glasovalo 57 poslancev, torej prisotni poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice ter opozicijske NSi, ki so novelo zakona v DZ vložili po skrajšanem postopku.
Poslanci SDS so se glasovanja vzdržali.
Stranke, ki so na volitvah prejele najmanj en odstotek glasov, bodo v enakih zneskih upravičene do skupaj desetih odstotkov proračunskih sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank. Preostalih 90 odstotkov pa si bodo razdelile sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih prejele.
Takšna rešitev sicer vrača pred desetletjem ukinjeno ureditev. V vmesnem času je bilo namreč razmerje med fiksnim in variabilnim delom proračunskih sredstev, do katerega so stranke upravičene, nekoliko drugačno. In sicer je bilo 25 odstotkov sredstev namenjenih za fiksne in 75 odstotkov za variabilne prejemke strank.
Hkrati danes sprejeti zakon viša delež proračunskih sredstev, ki jih DZ določi za dodatno strokovno pomoč poslancem, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Omenjena sredstva lahko stranke porabijo tudi za svoje delovanje in poslovanje.
Obvezno revidiranje strank s strani računskega sodišča bo odslej veljalo le za stranke, ki so letno prejele oz. bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Za večino prekrškov se znižuje tudi najnižja globa tako za politično stranko kot za odgovorno osebo.
Novelo zakona o političnih strankah so v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku vložili poslanci Svobode, SD, Levice in NSi. Med parlamentarnim postopkom so predlagatelji poudarjali, da so predlagane spremembe nastale na podlagi pobud računskega sodišča. Med poglavitnimi cilji pa so izpostavljali predvsem stabilnejše financiranje tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih političnih strank in strankarskih podmladkov ter odpravo administrativnih težav pri poslovanju strank.
V SDS so se glasovanja vzdržali. Skupaj z NSi so namreč z dopolnilom predlagali še, da bi stranke sredstva za financiranje znova lahko pridobivale tudi od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb, ki niso v posredni ali neposredni državni lasti. Takšna rešitev bi bila po njihovi oceni pozitivna in bi povečala transparentnost. Dopolnilo je bilo zavrnjeno že na obravnavi na matičnem odboru DZ, saj bi po mnenju koalicije takšna ureditev predstavljala “korak k sponzoriranju politike”.
Po opozorilih nekaterih neparlamentarnih strank se bo sicer s tem zakonom povečalo financiranje večjih strank, manjše pa bodo še težje delovale.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje