Menu Item
Na onkološkem inštitutu so ta teden začeli uvajati spremembo, zaradi katere so se številni bolniki znašli v stiski. Po novem namreč terapije za zdravljenje raka ne bodo več dobili na dan pregleda pri zdravniku, temveč se bodo morali v Ljubljano pripeljati še enkrat. To pa za ljudi z drugih koncev države, recimo iz Lendave ali Primorske, pomeni velik napor. Taka pot je zahtevna že za zdravega človeka, kaj šele onkološkega bolnika, opozarjajo v Društvu onkoloških bolnikov.
Kot je prva poročala Televizija Slovenija, onkološki bolniki v Ljubljani terapije za zdravljenje raka po novem ne dobijo več na isti dan, kot jih pregleda zdravnik. To v praksi, ki so jo začeli uvajati pred nekaj dnevi, pomeni, da morajo bolniki dnevno bolnišnico za sistemsko zdravljenje obiskati dvakrat.
En dan jih pregleda zdravnik, šele naslednji dan pa prejmejo kemoterapijo, imunoterapijo ali biološka zdravila.
Onkološki inštitut se je za spremembo v naročanju odločil, da bi “izboljšal potek dela in skrajšal dnevno čakanje na hodnikih”. “Verjamemo, da bo ta sprememba pomembno pripomogla k hitrejšemu in bolj urejenemu procesu ter boljši izkušnji za naše bolnike,” piše v obvestilu, ki so ga na svoji spletni strani objavili februarja.
A bolniki, predvsem tisti, ki ne prihajajo iz prestolnice in okolice, so se znašli v stiski. Več se jih je obrnilo na društvo onkoloških bolnikov, kjer pa za spremembo po besedah predsednice Ane Žličar sprva niso vedeli.
“Dobili smo pismo bolnice iz Izole, ki na vsake tri tedne hodi na imunoterapijo. Do zdaj je to opravila v enem dnevu, po novem pa bo potrebovala dva dneva. Hkrati je društvo poklical še en prizadet in zgrožen gospod, ki je rekel, da je na onkološkem inštitutu totalna zmeda ter da nič ne poteka tako, kot bi moralo,” za N1 pripoveduje Žličar.
Danes so po njenih besedah v društvu prejeli še tri pisma obupanih bolnikov, klici pa so se vrstili drug za drugim.
Pot od Lendave do Ljubljane je naporna že za zdravo osebo, kaj šele za onkološkega bolnika
Žličar pripoveduje, da ima bolnica iz Izole vsaj to srečo, da se lahko v Ljubljano pripelje sama. “Tega ne zmorejo vsi in so odvisni od svojcev, prijateljev, znancev. In predstavljam si, kako težko bo bolnikom reči, da prevoz potrebujejo dvakrat,” opozarja.
Enako naporno je tudi za bolnike, ki se na onkološki inštitut pripeljejo z reševalnim vozilom. Reševalec namreč pobere ljudi na različnih koncih in potem morajo drug drugega čakati. Zdaj bodo to počeli dvakrat.
Po besedah predsednice društva se bolniki v Ljubljano pripeljejo z drugih koncev države, recimo iz Lendave. Taka pot pa je zahtevna že za zdravega človeka, kaj šele onkološkega bolnika.
Pojasnila in odziv onkološkega inštituta še čakamo.
“Veste, česa ne razumem? Če sprejmeš neko odločitev, obrazloži ljudem, zakaj si se tako odločil. Onkološki bolniki so izjemni potrpežljivi, razumejo težave, ki se pojavljajo v zdravstvu. In ne težijo. Potrebujejo pa pojasnilo,” pravi Žličar.
Upa, da se bo vodstvo onkološkega inštituta “resno usedlo za mizo”, za nasvet prosilo svet bolnikov in pretehtalo, ali je njihova odločitev res dokončna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje