Spremembe kazenskega zakonika: nič več zastaranj odmevnih primerov?

Slika je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Poslanci državnega zbora so na današnji seji opravili prvo obravnavo predloga sprememb kazenskega zakonika. Predlog so v parlamentarni postopek vložili v NSi. Predlagajo, da zastaralni rok za pregon kaznivih dejanj po začetku glavne obravnave na sodišču ne bi več tekel. Spremembe podpirajo v opoziciji, nasprotujejo pa jim v koaliciji.

Zdi se, da v Sloveniji odmevni primeri na koncu pogosto zastarajo, kriminalci pa tako za vedno obveljajo kot nedolžni, tisti, ki so zares nedolžni, pa zaradi zastaranja ne dobijo zadoščenja v obliki oprostilne sodbe, je razlog za predlog sprememb pojasnil poslanec NSi Aleksander Reberšek. “Številni kriminalci denar očitno imajo, najamejo zgolj vrhunske odvetnike in potem se začne igra izčrpavanja. Ne dvigujejo pošte, serijsko vlagajo pritožbe, menjavajo odvetnike ali pa celo tako resno zbolijo, da se obravnav ne morejo udeleževati,” je ponazoril.

V NSi tako predlagajo, da se v kazenski zakonik dopiše, da zastaralni rok kazenskega pregona preneha teči, ko se začne glavna obravnava na sodišču. Hkrati predlagajo, da se v primeru kazenskega pregona ukine zastaralni rok za novo sojenje po razveljavljeni pravnomočni obsodbi.

Vlada predlogu NSi nasprotuje. Kot je med drugim dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič, predlog ne upošteva različnih sistemov zastaranja kazenskega pregona in je glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona in roka za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe nejasen. Ob tem je napovedala širše spremembe kazenskega zakonika, v katerih bodo na ministrstvu naslovili tudi področje zastaranja, ki da je potrebno sprememb.

Poleg NSi so podporo predlogu napovedali tudi v SDS. Poslanci te stranke po besedah Zorana Mojškerca menijo, da je predlog na mestu zaradi “neučinkovitosti pravosodnega sistema”. Ob tem je sicer poudaril, da je institut zastaranja vezan na zaščito posameznika, da ga država, ki ima na voljo ves svoj represivni aparat, ne more preganjati v nedogled. V SDS si želijo v nadaljnji obravnavi predlog popraviti tako, da bodo lahko obtoženi, ki pričakujejo oprostilno sodbo, “zahtevali, da se le ta izreče”.

Zastaranje pomembno tudi z vidika pravne varnosti

V koaliciji pa so predlagane spremembe označili za povsem neustrezne. Poslanka SD Meira Hot je izpostavila, da je kazenski zakonik temeljni akt kazenskega materialnega prava v Sloveniji, zato morajo biti njegove spremembe vselej premišljene. Ustavno sodišče se je po njenih besedah že večkrat izreklo, da ima zastaranje v kaznovalnih postopkih ustavnopravni pomen tudi z vidika pravne varnosti in načela zaupanja posameznika v pravo. Predlagana rešitev je površna, enoznačna in bi v praksi institut zastaranja sodnega procesa v resnici obrnila na slabše, je opozorila.

V Levici so prepričani, da je treba na področju zastaralnih rokov v kazenskem pravu vpeljati spremembe, a ne tako, da zastaralni rok za pregon kaznivih dejanj od začetka glavne obravnave ne teče več, je povedal poslanec Milan Jakopovič. Prepričani so, da se zastaranja ne smejo dogajati in da mora država zagotoviti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer država v pravice posameznika ne more posegati neomejeno in nesorazmerno dolgo.

Da institut zastaranja omejuje samovoljnost ali arbitrarnost države, ki ima na voljo le določen čas, da uvede, izvede in z izrekom ali izvršitvijo kazenske sankcije konča postopek zoper posameznika, je poudarila tudi poslanka Svobode Andreja Živic. S časom se po njenih besedah otežujejo tudi možnosti dokazovanja. Povečuje se možnost pravnih zmot, zato tudi razlogi pravne varnosti govorijo v prid instituta zastaranja, je dodala.

“Želite si, da bi ostalo bolj kot ne tako, kot je.”

Reberšek je dejal, si v NSi želijo, da se vsako sojenje konča s sodbo. Vlada in koalicijski poslanci pa po njegovih besedah na tem področju očitno ne želijo sprememb. “Želite si, da bi ostalo bolj kot ne tako, kot je. (…) Kriminalci, tako kot do zdaj, se bodo lahko izognili sojenju prek zastaralnih rokov,” je očital koaliciji. Hot in Katič sta temu nasprotovali in poudarili, da ne zagovarjata kriminalcev.

Poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič pa je izpostavila, da je institut zastaranja pravno-civilizacijska pridobitev. Ob tem se je vprašala, zakaj v NSi predlagajo, da zastaralni rok teče le do glavne obravnave, ne pa denimo do vložitve obtožnice, pravnomočnosti obtožnice ali do vložitve ovadbe. Ob tem je opozorila, da imajo glavne obravnave, sploh v kazenskih postopkih, več narokov. Tako ni jasno, kdaj bi po predlogu sprememb prenehalo teči zastaranje.

Poslanci bodo o predlogu zakona o spremembah kazenskega zakonika glasovali v sredo.