Srbi na Kosovu zaskrbljeni zaradi zakona o tujcih, Beograd opozarja na diskriminacijo

Vlada kosovskega premierja Albina Kurtija si že dlje časa prizadeva odpraviti vzporedni sistem služb in političnih uradov na Kosovu, ki jih financira Beograd. Doslej je zaprla več srbskih institucij, med tistimi, ki še delujejo, pa so izobraževalne in zdravstvene ustanove.

Polno izvajanje zakona o tujcih bi lahko povzročilo težave zaposlenim v teh ustanovah in študentom. Po pisanju kosovskega dnevnika Reporteri bodo morali vsi, ki nimajo kosovskih dokumentov, zaprositi za delovno dovoljenje pri kosovski agenciji za zaposlovanje. To bi lahko bilo problematično, saj Priština teh institucij ne priznava.

Srbi na Kosovu lahko pridobijo kosovske osebne dokumente, vendar številni še naprej uporabljajo dokumente, izdane v srbskem sistemu. Več srbskih profesorjev je minuli teden za srbsko javno radiotelevizijo RTS opozorilo, da bi zakon lahko odprl vprašanja bivanja, dela in obstanka več tisoč ljudi, ki delujejo v srbskem sistemu, več kot tretjina študentov in skoraj polovica predavateljev univerze s sedežem v Severni Mitrovici pa da bi bila ob polnem izvajanju zakona obravnavana kot tujci.

Zaskrbljenost izrazil tudi srbski predsednik Vučić

Tujci lahko na Kosovu bivajo do 90 dni, za daljše bivanje pa je treba zaprositi za dovoljenje za prebivanje. V primeru kršitev lahko pristojni organi izrečejo ukrepe, kot so odvzem dovoljenja, denarne kazni, deportacija ali prepoved vstopa.

Zaskrbljenost je danes izrazil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić na srečanju s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom Petrom Sorensenom v Beogradu. Kot je zapisal na družbenem omrežju Instagram, gre za eskalacijske in globoko diskriminatorne odločitve, ki ogrožajo obstoj Srbov, mednarodno skupnost pa pozval, naj ta vprašanja vzame resno in zagotovi spoštovanje njihovih pravic.

Dialog med Kosovom in Srbijo pod okriljem EU sicer poteka od leta 2011, leta 2013 pa sta strani v Bruslju sklenili sporazum o normalizaciji odnosov. V začetku leta 2023 sta strani nato v Ohridu v okviru dialoga sklenili dogovor o poti k normalizaciji odnosov, a svojih zavez ne izvaja ne Beograd ne Priština.