Menu Item
Ker vlada ne kaže pripravljenosti za pogovor, se zdi neizbežno, da bo velika večina vrtcev, šol in fakultet prihodnjo v sredo zaprta. Stavka bo tudi po tem ostala aktivna in se lahko kadarkoli ponovi, je napovedal generalni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Razloge za stavko so danes pojasnjevali zaposlenih v tako imenovanih podpornih službah. Opisali so svoje delo ter pokazali obračune plač.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so danes javnosti ponovno predstavili razloge za stavko, ki je napovedana za prihodnjo sredo, 9. marca. »Kdo se lahko še čudi, da bo v sredo stavkalo 37.248 zaposlenih, če imamo tako nespoštljiv odnos vlade do naših naporov,« je dejal generalni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj. Dejal je, da mu gre na bruhanje, ko ministrica za izobraževanje Simona Kustec v tujini hvali kakovost slovenskih vrtcev, ni pa, kot je poudaril Štrukelj, pripravljena reči niti besede o ustreznem vrednotenju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Stavka na skoraj vseh šolah in vrtcih
Stavko v vzgoji in izobraževanju podpira tudi predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan. »Stavka je potrebna, ker se vlada obnaša popolnoma ignorantsko. Prav nobene pripravljenosti za dialog ne kaže,« nam je povedal v telefonskem pogovoru.
Štrukelj je na novinarski konferenci navedel, da so glasovanje o stavki izvedli v okoli 770 šolah in vrtcih, skupno pa je glasovalo več kot 40.729 zaposlenih. Za stavko je glasovalo 37.248 oseb, večinsko podporo pa je dobila na nekje med 600 in 700 zavodih, je dejal. Povedal je, da je okoli 70 šol in vrtcev, kjer stavke niso izglasovali. »Najpogostejši razlog, da stavke niso izglasovali, je bila prenizka udeležba,« je pojasnil.
V šolah in vrtcih, kjer je so stavko večinsko podprli, bo stavka zagotovo izvedena. Tisti šole in vrtci, kjer stavke niso izglasovali, bodo 9. marca odprti. Bodo pa morali tudi tam ravnatelji omogočiti stavko tistim zaposlenim, ki so glasovali za stavko. Kako se bo organiziralo delo na teh šolah, je odvisno od ravnatelja, je pojasnil Štrukelj.
Katere šole in vrtci bodo zaprti in kateri ne, ni javno znano. Starše morajo o tem obvestiti šole in vrtci sami. SVIZ pa je pripravil navodila za izvedbo stavke, med katerimi je tudi pojasnilo za starše.
Ponekod sicer sploh še ni znano, ali stavka bo. Na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani na primer danes glasujejo ponovno, rezultati pa naj bi bili znani jutri.
V vrtcih bo tudi v času stavke poskrbljeno za nujno varstvo malčkov. Varstvo najmlajših učencev pa je stvar dogovora med šolo in starši, je povedal Štrukelj
Vlada ne bo odločala
Vlada je prejšnji teden sindikatom odgovorila, da se je z njimi pripravljena pogajati, vendar Štrukelj pravi, da je to »blef«. Vlada se namreč ni pripravljena pogajati o stavkovnih zahtevah, ampak o reformi plačnega sistema. Takšna pogajanja lahko trajajo mesece ali še dlje, medtem ko bi se lahko o aktualnih stavkovnih zahtevah dogovorili v treh dneh, je pojasnil Štrukelj.
In tudi če bi prišlo do dogovora o reformi plačnega sistema, vlada pravi, da ne bo sprejela »dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata«. O tem lahko odločata šele naslednja vlada in naslednja sestava državnega zbora, je sporočila vlada Janeza Janše.
Poleg tega je vlada Štruklja razburila tudi z, kot pravi sindikalist, navajanjem manipulativnih in celo lažnih podatkov o delovnih razmerah v vzgoji in izobraževanju.
Štrukelj je danes dejal, da se bo stavka 9. marca začela in končala, vendar bo ostala »aktivna«. Zato se lahko kadarkoli ponovi, je dejal.
Kaj pa stavka 16. marca?
Iz konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), v kateri je tudi SVIZ in ji predseduje Štrukelj, so danes sporočili, da ne izključujejo splošne stavke v celotnem javnem sektorju. KSJS je danes objavil šest zahtev, med katerimi sta na primer uskladitev plač vseh javnih uslužbencev z dvigi plač nekaterim poklicnim skupinam in z inflacijo. K opredelitvi do zahtev bodo pozvali tudi vse politične stranke in liste, ki bodo nastopile na državnozborskih volitvah. Pri zahtevah bodo vztrajali do njihove izpolnitve, so poudarili.
O splošni stavki v javnem sektorju razmišljajo tudi drugi reprezentativni sindikati javnega sektorja, združeni v pogajalsko skupino, ki jo vodi predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek. Kot datum te stavke se je omenjal 16. marec. Odločitev glede te stavke bodo sporočili jutri, pravi Počivavšek.
Veliko odgovornosti, malo denarja
Na današnji tiskovni konferenci sindikata vzgoje in izobraževanja so še nekateri zaposleni opozorili, da so za svoje delo plačani premalo. Prejšnji teden so svoje delo in plače predstavile pomočnice vzgojiteljic, danes pa kuhar v Vrtcu Velenje David Žerjav, tajnica v šolskem centru Novo mesto Sandra Tomovič in spremljevalec gibalno oviranih otrok v Vrtcu Otona Zupančiča Filip Kolenko.
Vsi so poudarili, da je njihovo delo zelo odgovorno, in da zahteva specifična znanja. Plača pa je minimalna ali samo malo nad njo, so povedali. »Sprašujem se, zakaj smo ljudje, ki skrbimo za naše in vaše zanamce, tako podcenjeni, kot da nimamo nobene izobrazbe in odgovornosti,« je dejal Žerjav. Poudaril je, da vedno več otrok uživa dietno prehrano, v kateri ne sme biti alergenov, zato kuharji v vrtcih in šolah nosijo vedno več odgovornosti za življenje otrok.
Sandra Tomovič je pojasnila, da imajo tajnice v šolah in vrtcih podobne naloge kot v državni upravi, vendar je tam odgovornost bolj razpršena. »Mi nimamo pomoči pravnikov, svetovalcev in nabavnih služb,« je dejala.
Kolenko pa je na poudaril, da spremljevalci gibalno oviranih otrok nimajo samo »tehničnih nalog«, kot je pomoč otrokom pri opravljanju osnovnih potreb. »Sodelujemo tudi pri otrokovem razvoju,« je dejal.
Razlogi za stavko
Prvi razlog za stavko izhaja iz tega, da so v državi dolgo časa veljali ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, čeprav vlada epidemije ni uradno razglasila. V tem času so bili zaposleni v vzgoji in izobraževanju dodatno obremenjeni s številnimi nalogami, niso pa dobili dodatnega plačila za to.
Eden od glavnih razlogov za stavko je zaostajanje rasti plač v vzgoji in izobraževanju za rastjo plač v nekaterih drugih poklicnih skupinah. Nekaj podatkov je predstavljenih v spodnji tabeli.
Še en pomemben razlog za stavko pa je dejstvo, da je osnovna plača za številna delovna mesta nižja od minimalne plače. Štrukelj je danes dejal, da je bilo že pred zadnjim zvišanjem minimalne plače 27.000 takšnih delavcev v javnem sektorju. Skupno je v javnem sektorju zaposlenih okoli 185 tisoč ljudi.
Anomalija prenizkih osnovnih plač
Med tistimi, ki imajo osnovno plačo, nižjo od minimalne plače, sta tudi Žerjav in Kolenko. Uvrščena sta v 19. oziroma 20. plačni razred, prvi plačni razred. Plačna lestvica v javnem sektorju pa je takšna, da šele 23. plačni razred pa prinaša plačo, ki je nad minimalno. Ta je trenutno 1074 evrov bruto in 736 evrov neto mesečno
Anomalija, da je osnovna plača nižja od minimalne, ni nova in ni prisotna samo v javnem sektorju, ampak v vseh državi Se je pa vlada s sindikati javnega sektorja lani dogovorila, da jo bodo poskusili odpraviti. Ker se vlada o tem zdaj ni pripravljena pogajati, krši dogovor, zato bo stavko morala plačati, tudi če grozi, da tega ne bo storila, je danes dejal Štrukelj.
Levica je sicer prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložila predlog, ki bi anomalijo osnovnih plač, nižjih od minimalne plače, odpravil na ravni celotne države.
Napreduje, a plača ostane minimalna
Kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje določa, da več kot 60 od skupno 155 delovnih mest v vzgoji in izobraževanju začne kariero v plačnem razredu z osnovno plačo pod zneskom minimalne plače. Velika večina od teh delovnih mest je v skupini J. Gre za tako imenovane podporne službe, ki delujejo v vsem javnem sektorju, ne samo v vzgoji in izobraževanju. To so na primer čistilke in hišniki ter nekateri kuharji, finančniki, analitiki, tajniki …
Kljub temu pa z osnovno plačo, ki je pod minimalno plačo, začne nekaj delovnih mest, ki so neposredno vpletena v izvedbo vzgoje oziroma izobraževanja. Takšni so na primer pomočniki vzgojiteljev, ki začnejo v 22. razredu, ter pomočniki gibalno oviranih učencev in dijakov, ki začnejo v 20. razredu.
V Sloveniji nihče za polni delovni čas ne sme prejeti manj kot minimalno plačo. Kdor ima osnovno plačo nižjo od minimalne, mu delodajalec med osnovno in minimalno plačo. Kljub temu pa se nizki zneski osnovnih plač delavcem poznajo. Plačilo dodatkov in nadur pa je določeno kot delež osnovnih plač, zato so nekateri delavci za dodatne obremenitve plačni zelo malo. Poleg tega je problem, ker je plačnih razredov pod minimalno plačo veliko. Zato lahko delavec napreduje v višji plačni razred, a še vedno dobiva minimalno plačo.
V javnem sektorju je 65 plačnih razredov, prvih 22 pa ima osnovno plačo pod minimalno. V prvih desetih razredih sicer ni nobenega delovnega mesta. V enajstem pa na primer začnejo nekatere čistilke in pomožni delavci. Ker lahko delavec v javnem sektorju znotraj delovnega mesta napreduje za največ deset plačnih razredov, se tem delavcem po trenutni ureditvi ne obeda, da bi kdaj presegli minimalno plačo.
Koliko bi stalo?
Štrukelj je danes dejal, da o stroških, ki bi sledili v primeru izpolnitve stavkovnih zahtev, še ni mogoče dogovoriti. Stavkovne zahteve namreč niso tako natančno oblikovane, je pojasnili.
Sandra Tomović je danes dejala, da bi se morala osnovna plača najslabše plačnih delavcev dvigniti na raven minimalne plače. Hkrati bi se morale sorazmerno dvigniti plače ostalih zaposlenih oziroma vsaj tistih v spodnjem delu plačne lestvice, je dejala.
Nekaj podobnega so sindikati vladi že lani predlagali za celoten javni sektor. Namreč, da se najslabše plačanim osnovna mesečna bruto plača poveča na raven minimalne plače. Takrat bi to pomenilo dvig za 372 evrov. Za isti znesek bi se plača povečala tudi vsem ostalim v javnem sektorju. Ministrstvo za javno upravo je ocenilo, da bi to prineslo milijardo evrov dodatnih letnih stroškov za plače. Zato je predlog sindikatov zavrnilo.
Zdaj bi bila uresničitev takšnega predloga še dražja. Ker se je minimalna plača dvignila, razlika med njo in osnovno plačo najslabše plačnih v javnem sektorju ni več 372 evrov, ampak 422 evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje