Menu Item
Socialna psihologinja Mirjana Ule je opozorila, da "so v zadnjih desetletjih z vznikom neoliberalizma in starizma tako mladi kot stari ljudje postali izključeni iz dominantnih procesov v družbi in socialnih vlog, ki posameznikom dajejo družbeno moč in veljavo."
Mirjana Ule je v svojem predavanju na zaključnem dogodku projekta Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra poudarila, da “časovna primerjava odnosa do mladih ljudi kaže, da so mladi ljudje v drugi polovici dvajsetega stoletja v očeh javnosti dobili določeno veljavo, saj so postali pomemben generator družbenih sprememb”.
V zadnjem obdobju, še zlasti z vznikom neoliberalizma pa so mladi ponovno postali običajna starostna skupina, za katero je treba skrbeti in jo nadzorovati, je še poudarila Ule, so v sporočilu za javnost zapisali v Zavodu za aplikativne študije OPRO.
“Podatki za Veliko Britanijo kažejo, da eden od treh mladih delavcev občuti starostno diskriminacijo. Kljub razširjenosti in negativnim posledicam starizma pa so raziskave o starizmu v primerjavi z raziskavami o drugih oblikah diskriminacije, kot sta rasizem ali seksizem, redke,” je opozorila Ule.
Žrtev starizma je lahko katera koli starostna skupina
Zaključni dogodek projekta, ki so ga v zavodu OPRO zadnje pol leta soustvarjali z Javnim zavodom Mladi zmaji, je v Knjižnici Otona Župančiča potekal v četrtek. Projekt, ki ga je vodil sociolog Otto Gerdina je temeljil na nedavnem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki je starizem prepoznalo kot globalen problem in poudarilo, da je žrtev starizma lahko katera koli starostna skupina, ne le stari ljudje.
Gerdina je opozoril, da celovite teorije o starizmu, ki bi zaobjela tako diskriminacijo mladih kot tudi starejših, trenutno ni. Starostni stereotipi, ki so jih deležni mladi ljudje na področju trga dela, mladim pripisujejo, da premorejo manj empatije in so pogosto dojeti kot manj vestni, manj čustveno stabilni in bolj neprijetni, hkrati pa so dojeti tudi kot bolj ustvarjalni in ekstrovertirani kot stari delavci, je naštel.
Po navedbah zavoda OPRO podatki za Slovenijo kažejo, da je starizem bolj razširjen, kot se je doslej predvidevalo, saj ga doživlja vsak drugi človek. Podatki kažejo tudi, da ženske v povprečju zaznavajo več starostne diskriminacije kot moški.
V Zavodu OPRO so v okviru projekta ustvarili tudi dvajset-minutni izobraževalno-dokumentarni film Koliko pa ti šteješ?, s katerim želijo opozoriti na razširjenost starizma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje