Menu Item
Slovensko šolstvo je na prelomni točki, saj se vzgojno-izobraževalni zavodi soočajo s težavami, ki jih sami ne morejo več reševati. Najbolj pereči sta kadrovska stiska in nezadostno financiranje. Če se k reševanju ne bo pristopilo celostno, bo sledil kolaps sistema, so opozorili na posvetu o aktualnih težavah vzgojno-izobraževalnega sistema.
Udeležence današnjega posveta v organizaciji komisije državnega sveta za znanost, kulturo in izobraževanje je uvodoma nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je med drugim opozoril na veliko pomanjkanje učiteljev in drugih delavcev tudi pri poučevanju otrok s posebnimi potrebami v vseh programih. Poudaril je, da se že dlje časa kaže primanjkljaj administrativno tehničnega osebja v računovodstvu. Izpostavil je tudi večletno onemogočanje napredovanja vodilnega pedagoškega kadra oz. ravnateljev, kar vedno bolj vpliva tudi na to, da je za to delovno mesto vedno manj interesa.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pojasnil, da so v pripravi spremembe na področju profesionalnega in kariernega razvoja učiteljev in ravnateljev, s katerimi bodo posodobili obstoječi sistem in izboljšali pogoje dela. Korak k slednjemu predstavljajo tudi aktualne spremembe osmih pravilnikov o normativih in standardih. Poleg tega je izpostavil varnost zaposlitve, ki je v primerjavi z drugimi državami OECD med višjimi. Pri načrtovanju zadostnega števila kadrov na ministrstvu po njegovih navedbah spremljajo tudi starostne značilnosti zaposlenih in v prihodnjih desetih letih pričakujejo, da se bo “pokrilo 6.500 učiteljev”.
“To so spodbudne besede ministra, vendar vseeno ne moremo mimo neprijetnih številk,” je menil predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, sicer eden od pobudnikov posveta. Od 58,9 milijarde evrov BDP je v proračunu ministrstva za šolstvo 2,4 milijarde, kar pomeni štiri odstotke BDP. “In to je za več kot dober odstotek premalo, da bi se šolstvo ne razvijalo, ampak vzdrževalo status quo,” je dejal. Dodal je, da se šolstvu z zadnjima rebalansom namenilo nič, in ocenil, da je šolstvo v tem trenutku na prelomni točki, ko se zelo naglo obrnejo v drugo smer – navzdol. Odločevalce je pozval, da dobro premislijo o svojih prihodnjih odločitvah.
Predsednik komisije Branimir Štrukelj se je strinjal s Pečanom glede prelomnega trenutka v šolstvu. Trdno je prepričan, da bi morali govoriti o svetovni krizi v izobraževanju. “V Sloveniji je problem, da reforma iz 90-tih ne deluje več, naša raven razmišljanja ne zna odgovoriti na kompleksna vprašanja vzgoje in izobraževanja,” je poudaril. Po njegovem mnenju je težava tudi v politiki, ki da zmotno meni, da ima resnejše probleme, kot je kriza izobraževanja.
“Vzgoja in izobraževanje sta na prelomni točki in če ne bomo nič storili, bomo čez pet let tam, kjer je danes javno zdravstvo, to je tik pred zlomom,” je opozoril.
V nadaljevanju je med drugim ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Mengeš Sašo Božič govoril o kadrovski krizi. V jesenski raziskavi je 290 šol sporočilo, da manjka 1.400 učiteljev. V Sloveniji je sicer 730 šol, po grobi oceni manjka od 3.500 do 4.000 učiteljev, je dejal. Prepričan je, da diplomanti pedagoških fakultet tega manjka ne bodo mogli zapolniti. Zaradi upokojevanja učiteljev in odhodov iz šolstva ter nezanimanja za ta poklic bo kolaps po njegovem prepričanju že jeseni.
Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek je spregovoril o spreminjanju pedagoškega trikotnika in izpostavil nujne spremembe zakona o osnovni šoli in določenih pravilnikih, kot je o ocenjevanju in vzgojnih ukrepih. O tem mora odločati pedagoška stroka, in ne starši oziroma pravniki, je pojasnil. Dodal je, da morajo starši razumeti, da vzgoja v šoli poteka drugače kot v družini.
Preberite celoten šolski koledar oziroma kdaj točno so šolske počitnice v letu 2024.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje