Zaposleni na upravnih enotah so danes po petkovem podpisu stavkovnega sporazuma nehali stavkati. In čeprav vse upravne enote delujejo normalno, je že minuli teden sindikalist Frančišek Verk ljudi opozoril, naj z obiskom — če ne gre za nujno zadevo — raje počakajo še kakšen dan, saj je pričakovati gnečo. Medtem so na ljubljanski upravni enoti stranke pozvali, naj stvari, ki jih je mogoče urediti tudi v drugih občinah, raje opravijo tam. Gneče pred ljubljansko upravno enoto, kjer smo v preteklih tednih gledali dolge kolone ljudi, danes res ni, so pa razmere drugačne marsikod drugod po državi. "Kolegi z Upravne enote Ljubljana prelagajo slabo voljo strank in zaposlenih na sosednje upravne enote, saj morajo stranke pri nas prav tako čakati v vrsti," so ostri v Grosuplju.
Potem ko sta vladna in sindikalna stran po skoraj štirih mesecih stavke na upravnih enotah v petek podpisali stavkovni sporazum, je predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk ljudi opozoril, naj z obiskom upravnih enot — če ne gre za nujno zadevo — raje počakajo še kakšen dan. Prvi dan po stavki bo na upravnih enotah najverjetneje izredno velik obisk, je napovedal.
“Stanje je za zdaj umirjeno, danes smo pravzaprav začeli z normalnim delovnim dnem,” je za N1 pojasnila Alexandra Gregorc, vodja Službe za pomoč strankam in odnose z javnostmi na ljubljanski upravni enoti. Strankam se na termin sicer ni treba naročiti, je pa to po njenih besedah priporočljivo, še posebej če se želite izogniti večurnemu čakanju.
“Vsakdo lahko pokliče v naš klicni center za naročanje, dosegljivi smo prek elektronskih sporočil, znova pa imamo tudi možnost naročanja prek spletne aplikacije eSamonaročanje.” Po besedah Alexandre Gregorc so prvi prosti termini na voljo že v torek in sredo, odvisno od upravnega postopka, ki bi ga radi opravili.
Vpogled v aplikacijo pokaže, da so prvi prosti termini za pridobitev osebne izkaznice v sredo na voljo od 12. ure in si sledijo na skoraj vsakih pet minut. Podobno je, če želite urediti vozniško dovoljenje, če bi radi prijavili gradnjo, pa so termini na voljo že v torek. Medtem gneča na oddelku za evidence tujcev ostaja.
“Kolegi iz Ljubljane slabo voljo strank in zaposlenih prelagajo na sosednje upravne enote”
Radio Slovenija je poročal, da na najbolj obremenjenih upravnih enotah, kot je ljubljanska, stranke prosijo, naj zadeve, ki jih ni treba urediti na krajevno pristojni enoti, uredijo drugod. “Veliko zadev ne zahteva obravnave na krajevno pristojni enoti, zato svetujemo obisk drugih upravnih enot,” je za Radio Slovenija dejala Mateja Kalan z ljubljanske upravne enote.
Veliko ljudi se zato zapelje na upravne enote v širši okolici prestolnice. Vesna Gerič, vršilka dolžnosti načelnika Upravne enote Grosuplje, je za N1 pojasnila, da že sicer vrsto let po grobi oceni polovica vseh strank prihaja iz Ljubljane. Po njenih besedah število močno presega njihove prostorske in kadrovske zmogljivosti, posledično pa je obremenjenost, na katero so zaposleni opozarjali v času stavke, res velika.
“Kolegi z Upravne enote Ljubljana, ki stranke pozivajo, naj postopke, ki ne zahtevajo obravnave na krajevno pristojni upravni enoti, uredijo drugod, prelagajo slabo voljo strank in zaposlenih na sosednje upravne enote, saj morajo stranke pri nas prav tako čakati v vrsti. Na naši upravni enoti imamo na področju notranjih zadev le pet univerzalnih okenc (vsa so odprta le ob 100-odstotni prisotnosti zaposlenih), na katerih izvajamo različne upravne postopke, zato je čakalna doba za vsa okenca enaka, v povprečju približno eno uro,” je zapisala vršilka dolžnosti.
Upravna enota Ljubljana (Žiga Živulović jr./BOBO)
Tudi na Upravni enoti Cerknica opažajo pritisk strank iz drugih občin. Teh je po besedah načelnice Valentine Palčič Petrič na dnevni ravni že 75 odstotkov. “Zaradi povečanja števila strank na področjih, za katere ni predpisana krajevna pristojnost, naši zaposleni ne morejo voditi ostalih postopkov, ki zahtevajo bolj poglobljeno obravnavo, in tu nastajajo zaostanki. Hkrati je to tudi čas, ko več zaposlenih koristi letne dopuste.” V Cerknici sistema naročanja nimajo, stranke pa obravnavo čakajo različno dolgo. Odvisno od dneva, ure in zadeve, ki jo želijo urediti,” pojasnjuje.
V Grosuplju, kjer so stavko prekinili 15. maja, že od takrat beležijo velik pritisk na delovnih oziroma upravnih področjih, kjer ni krajevne pristojnosti; prekinitve stavke na ravni države pa še ni čutiti.
Podobno je na Vrhniki, kjer izjemno povečanje števila strank beležijo že več mesecev. Tja prihajajo iz vseh koncev države, največ pa prav iz prestolnice. “Danes, po prekinitvi stavke upravnih enot, stanje ni bistveno drugačno kot pred mesecem dni. Stranke morajo na svojo storitev čakati kar nekaj časa,” pravi načelnica Martina Zalar. Najdlje se čaka prav na storitve, za katere krajevna pristojnost ne velja, denimo na storitve na področju prometa.
Po njenih besedah je prvi možen termin za urejanje osebne izkaznice v začetku avgusta, za urejanje vozniškega dovoljenja pa šele v začetku septembra.
Medtem so razmere na litijski upravni enoti podobne tistim v Ljubljani. “Pred začetkom stavkovnih aktivnosti je bila čakalna vrsta za osebni dokument oziroma druge javne listine kakšen teden dni, trenutno pa je te dokumente mogoče urediti v istem dnevu,” pravi načelnik Aleš Ahčin, ki pričakuje, da se bo število strank v naslednjih dneh povečalo.
Kaj predvideva stavkovni sporazum?
Na večini upravnih enot so stavko začeli 13. marca, sprva v obliki stavkovnih sred, s 15. majem pa so na delu upravnih enot stavko še zaostrili in je ta potekala vsakodnevno. S stavko so zahtevali dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov zaposlenih na enotah z nazivi na ministrstvih, uvedbo dodatka za gotovinsko poslovanje in povečanje kadrovskega načrta na določenih enotah.
Sporazum, ki sta ga vladna in sindikalna stran podpisali v petek, vključuje zavezo o dodatnem nagrajevanju nadpovprečno obremenjenih zaposlenih na upravnih enotah, tistih zaposlenih, ki bodo pomagali pri odpravljanju zaostankov, in zaposlenih, ki nadomeščajo začasno odsotne javne uslužbence. Nagrajevanje bo potekalo v obliki delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da lahko javni uslužbenci iz tega naslova dobijo do 20 odstotkov osnovne plače.
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Ob tem je v sporazum vključena napoved dviga plač v okviru plačne reforme. Zaposlenim na upravnih enotah bi se plače dvignile za tri ali štiri plačne razrede, odvisno od delovnega mesta. Vlada pa je v okviru stebrnih pogajanj predlagala tudi novi delovni mesti referent in višji referent, ki bosta sistemizirani izključno na upravnih enotah.
Delovna mesta referentov, višjih referentov, svetovalcev ter višjih svetovalcev se bo sistemiziralo le v najvišjih dveh nazivih. Vlada pa se s sporazumom tudi zavezuje, da bo zagotovila dodatne kvote dovoljenih zaposlitev, pri čemer bo ministrstvo za javno upravo pred tem skupaj z načelniki na novo opredelilo prioritete zaposlovanja.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje