Ste nad avtocesto opazili napisa “hur” in “murto”? Kaj pomenita?

Slovenija 24. Maj 202405:27 41 komentarjev
Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)

Če se vozite po slovenskih avtocestah, ste gotovo opazili grafita oziroma napisa "hur" in "murto". Pojavljata se praktično povsod, pogosto pa na precej nedostopnih mestih, kot so avtocestni nadvozi, podvozi, na Darsovih elektronskih portalih ... Kaj besedi pomenita in kdo stoji za njima?

Mostovi, nadvozi, prometni znaki in Darsovi portali … grafite lahko najdete povsod na slovenskih (avto)cestah, med njimi pa najbolj izstopata napisa “hur” in “murto”, ki ju lahko zagledate praktično vsakih nekaj kilometrov.

Da se na avtocestni infrastrukturi pojavlja vedno več poslikav, simbolov, grafitov, na Darsu potrjujejo. “Opažamo, da so grafitarji vedno predrznejši in se grafiti pojavljajo tudi na mestih, do katerih je težje dostopati, vendar jih to ne odvrača od svojih dejanj.”

Poleg tega je takšno vedenje lahko nevarno, opozarja tudi policija. Hoja in zadrževanje na avtocesti sta prepovedana in izjemno nevarna tako za pešca kot voznike; zato očividcem svetujejo, da takšno početje nemudoma javijo policiji. A kaj besedi “hur” in “murto” sploh pomenita in kdo stoji za njima?

Besedi “hur” in “murto” sta stilizirana podpisa, logotipa oziroma taga ustvarjalcev. Gre za eno prvinskih oblik, iz katere grafit v osnovi izhaja, pojasnjuje Gregor Purgaj, ki je bil včasih del grafitarskega sveta. Avtorji svoje tage zapišejo hitro in vsepovsod, pravi.

Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafiti v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafiti v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafiti v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafiti v Ljubljani. (Foto: Jan Gregorc/N1)

O tem v svoji knjigi Grafiti v Ljubljani piše tudi Helena Konda, ki raziskuje grafite v prestolnici. “Cilj grafitarjev je pustiti svoje sledi na čim večjem številu lokacij v mestu. Za svoje ustvarjanje si po navadi izberejo več vzdevkov in se z njimi podpisujejo. S tem ustvarjajo vtis, da je grafitarjev v mestu več, kot jih je v resnici.”

Po besedah Purgaja tag ne nosi nobenega vizualnega sporočila in ne predstavlja kakšnega grafitarskega stila. Njegov namen je pritegniti čim več pozornosti na čim več lokacijah po mestu, državi, morda celo po različnih celinah. Taganje od avtorja ne zahteva prav velike nadarjenosti, naredi ga lahko vsak, opisuje. Avtorji pri ustvarjanju uporabijo vrsto pripomočkov; od spreja do flomastra, kemičnega svinčnika … “Karkoli, samo da piše po steni,” pripoveduje.

V večjih mestih, kot sta New York in Pariz, avtorji poleg svojega vzdevka zapišejo tudi številko, ki razkriva, iz katerega predela mesta avtor ali celotna grafitarska skupina prihaja. Tako lahko tudi na ljubljanskih ulicah najdemo podpis 1107 Klan, ki označuje, da dotična grafitarska skupina oziroma avtor prihaja iz Šiške (1107 je poštna številka te ljubljanske četrtne skupnosti).

Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani (Foto: Jan Gregorc/N1)

Tag lahko med grafitarji služi tudi kot orožje v grafitarskih bitkah, te so lahko estetske ali ideološke, pravi Konda in pripomni, da jih je najbolje opredelila Monika Kropej v članku “Grafitarske bitke. Sprej kot sredstvo (sovražne) komunikacije”.

Udeleženci bitk uporabljajo različne taktike; najpogosteje grafit prečrtajo (navadno z drugačno barvo, kot je bil zapisan prvotni grafit), ob njem pa zapišejo lasten napis ali simbol, ki priča o tem, kdo je grafit uničil oziroma kdo se z njegovo vsebino ne strinja. Drugi način je, da avtor čez obstoječ grafit preprosto napiše lasten simbol ali podpis.

Grafitarske bitke sicer po besedah Helena Konda potekajo predvsem med avtorji političnih grafitov, ki si običajno prekrivajo politične slogane. Najodmevnejša estetska grafitarska bitka v Ljubljani pa je bila med skupinama ZEK in Egotrip. Začela se je s prekrivanjem ene stene in končala tako, da je skupina Egotrip svoje ime enostavno vklesala v steno. S tem jo je uničila za nadaljnje grafitarsko tekmovanje s prekrivanjem, še pravi Konda.

“Mazač, ki je čez Banksyja napisal svoje ime”

Enake tage, ki so vidni na avtocesti, ste lahko opazili tudi na izložbi galerije, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. Marca je po besedah kustosa razstave Davida Rjazancevamazač čez Banksyja napisal svoje ime“.

“Če lahko sploh rečemo, da obstaja neka lestvica kvalitete grafitov, spada taganje na absolutno dno te lestvice. Nekateri umetniki so tudi taganje povzdignili na višjo raven, celo kaligrafijo. Nas pa je na žalost obiskal navaden vandal in naredil zmazek brez kakršnekoli umetniške vrednosti ali sporočilnosti,” je ob dejanju izjavil kustos.

Njegovega imena ni razkril, je pa pripomnil, da na ljubljanski grafitarski sceni velja za “huligana, ki ni sposoben narediti dobrega grafita ali vsaj nasloviti kakšne pomembne družbene ali osebne teme, kot to počnejo Banksy in veliko drugih grafitarjev”.

banksy
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Tudi na Darsu menijo, da so zapisi na avtocestni infrastrukturi moteči in da vplivajo na prometno dogajanje in varnost, zato so jih kot upravljalec dolžni odstraniti. “Ob vedno večjem številu vozil na naših avtocestah in hitrih cestah je absolutno nepotrebno, da bi grafiti dodatno omejevali zbranost voznikov.”

Po njihovih besedah odstranjevanje grafitov iz različnih podlag zahteva precej specifičnega znanja in izkušenj, stroški čiščenja pa niso zanemarljivi. “Predvidevamo tudi, da bi morda ravno z očiščenimi površinami ponovno pripravili nove površine in na ta način ponovno privabili grafitarje, saj smo v preteklosti že izvajali čiščenje oziroma prebarvanje grafitov, vendar so se znova pojavili.”

Koliko jih čiščenje grafitov stane, niso navedli, je pa zelo zgovoren podatek ljubljanske občine, ki lahko ukrepa, če se grafit pojavi na javni površini ali objektu, ki je v lasti občine. Letno očistijo od 4.500 do 6.000 kvadratnih metrov, število grafitov pa navadno naraste ob zaostrenih družbenopolitičnih okoliščinah. “Strošek odstranjevanja grafitov v letu 2020 je znašal 41.955 evrov, v letu 2021 75.380 evrov, v letu 2022 83.641 evrov, v letu 2023 88.367 evrov.”

Na Darsu zdaj načrtujejo, da bodo večino grafitov odstranili v prihodnjih nekaj tednih, poleg tega pa “zlasti z vidika možnosti pojavljanja novih” napovedujejo sestanek s policijo. “Ravno tako bomo preučili možnost prekritja površin na portalih s folijo, ki nam bo omogočala lažjo odstranitev grafitov, če se bodo ti znova pojavili.”

Podobno folijo že nekaj časa uporabljajo Slovenske železnice, saj so vlaki pogosta tarča grafitarjev.

Dars: Stroške čiščenja lahko izterjamo

Na Darsu še pojasnjujejo, da zakon o cestah določa, da mora vse stroške odstranitve grafitov poravnati povzročitelj, upravljalec javne infrastrukture pa ima možnost, da te stroške izterja. “Poudariti je treba, da zakonske podlage omogočajo upravljalcu brezplačno pridobivanje podatkov, ki omogočajo identifikacijo povzročitelja.”

Ustvarjalcem grafitov, ki za svoje platno uporabljajo avtocestno infrastrukturo, Dars sporoča, da bodo kršitve prijavili in izdali račune za čiščenje zapisov. “Grafitarje pozivamo, naj si izberejo dovoljene lokacije za grafitiranje,” so še zapisali. Takšnih lokacij, ki jih je ljubljanska občina določila skupaj z grafitarji, je v prestolnici 19.

Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)
Grafiti v Ljubljani. Grafiti v Ljubljani.
Grafitarski podpis v Ljubljani. (Foto: N1)

V nasprotnem primeru namreč taka dejanja, kot pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, predstavljajo element prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Globa? Nekaj več kot 200 evrov. Če pa vsebina grafitov vzbuja narodnostno, rasno, etnično ali politično nestrpnost, pa bi šlo za elemente prekrška po 20. členu zakona o varstvu javnega reda in miru.

Sicer pa lahko grafitiranje vsebuje elemente več kaznivih dejanj, na primer zoper premoženje, ko nekdo poškoduje ali uniči stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, naravne znamenitosti, poškodovanje tuje lastnine. Lahko gre za elemente kaznivih dejanj zoper javni red in mir (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) ali pa elemente kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (poškodovanje ali uničenje javnih naprav). 

Posebne statistike, ki bi se nanašala zgolj na grafite, policija ne vodi, so pa navedli primer izpred treh let, ko so bili obveščeni, da je pod viaduktom Bizovik večja skupina ljudi, ki riše grafite po betonskih stebrih. Pri delu so policisti zalotili tri ljudi in jim zasegli barvne spreje. “Zadevo so policisti obravnavali kot kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po 220/I. členu kazenskega zakonika in podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,” so pojasnili na PU Ljubljana. 


BONUS VIDEO: Janšo za evropskega komisarja?

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje