Številne kritike na račun Šutarjevega zakona, Svoboda in SD "popravili" skoraj vsak člen

Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na današnji seji sprejel predlog Šutarjevega zakona, ki ga je vlada potrdila po tragični smrti Novomeščana Aleša Šutarja. Odbor je potrdil tudi več kot 30 dopolnil, ki sta jih skoraj na vsak člen zakona vložili največji vladni stranki Gibanje Svoboda in SD.

Kot smo napovedali na N1, gredo vloženi amandmaji Svobode in SD predvsem v smeri dodatnih varovalk in natančnejše utemeljitve ukrepov. Glavna sprememba pa se nanaša na črtanje člena, ki bi sodnikom omogočil, da bi sodbe lahko oprli tudi na dokaze, ki so bili zbrani nezakonito. Gre za enega izmed členov zakona, do katerega so kritični tako pravniki kot tudi nevladniki.

Kot razlog za umik tega določila so v Svobodi in SD zapisali, da "so se v zadnjem tednu kljub nujnosti vpeljave sprememb pojavili tehtni premisleki pravosodne veje oblasti, ki je sicer ta člen tudi prvotno predlagala". Odbor je na koncu izglasoval sklep, da naj vlada možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov uredi ločeno.

Vstop policije v tuje stanovanje brez sodne odredbe le na varnostno tveganem območju

Še naprej pa v zakonu ostaja člen, da bi policisti v tuje stanovanje ali vozilo lahko vstopili brez sodne odredbe, če je to potrebno za zaseg orožja. So pa v Svobodi in SD predlagali dopolnilo, po katerem bi bil vstop policije v tuje stanovanje ali vozilo brez sodne odredbe mogoč na varnostno tveganem območju z namenom, da se zaseže ognjeno strelno orožje, torej najbolj nevarna vrsta strelnega orožja.

Pregled tujega stanovanja brez sodne odredbe bi lahko obsegal zgolj tiste prostore in pohištvo ter predmete v njih oziroma dele vozila, kjer se "običajno hranijo takšni predmeti ali obstaja verjetnost, da se hranijo". Pregled tujega stanovanja pa v tem primeru ne bi smel obsegati preiskave stanovanja ali osebne preiskave.

Predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije Emil Zakonjšek je na seji odbora sicer podvomil o učinkovitosti tega ukrepa. Kot je dejal, bo policija težko zasegla orožje, če po vstopu v stanovanje pri storilcu ne bo mogla izvesti osebne preiskave.

Črtanje določbe, po kateri bi policisti v stanovanje ali vozilo lahko vstopili brez sodne odredbe, če je to potrebno za zaseg orožja, pa so s svojim amandmajem predlagali v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo vodi predsednik Demokratov Anže Logar. Člani odbora tega dopolnila na glasovanju niso podprli.

Posameznik s predlogi za izvršbo bi socialno pomoč lahko prejemal v naravi

Z dopolnilom Svobode in SD se spreminja tudi člen o uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. To bi bilo območje, ki bi ga določil generalni direktor policije ali direktor policijske uprave na podlagi predhodne varnostne ocene. Prav tako bi o ukrepu najkasneje v roku 24 ur odločil pristojni preiskovalni sodnik. Tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic bi bilo omejeno samo na varnostno tvegana območja, nad tem ukrepom pa bi bil obvezen sodni nadzor.

Odbor je sprejel tudi dopolnilo, s katerim so skrajšali obdobje za preverjanje razlogov za pripor v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem po uradni dolžnosti s šest na tri mesece. Pomembnejši amandma, ki je bil potrjen, pa se nanaša na izjeme od izvzetja iz davčne izvršbe. Posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani vsaj trije predlogi za izvršbo, bi imel možnost dodelitve denarne socialne pomoči v naravi.

Pri členu o mladoletnih starših pa je odbor s sprejetim amandmajem črtal določilo, da lahko nalogo skrbnika otroka opravlja družinski član. Z več dopolnili so znižali tudi predvidene globe za tatvine ter za poškodovanje ali uničenje tujih stvari. Odbor je sprejel tudi dopolnilo, v katerem so dodali člen, ki bi pristojnim resorjem naložil, da vsake tri mesece do konca leta 2026 poročajo o izvrševanju zakona. Vlada lahko ustanovi tudi strokovni svet za evalvacijo izvajanja zakona.

Sukič: Izogniti se moramo nesorazmernim in potencialno neustavnim ukrepom

Na seji odbora se je pokazalo, da koalicija glede Šutarjevega zakona zaenkrat ni enotna. Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da predlagani ukrepi trenutno odpirajo preveč ustavnopravnih vprašanj ter da močno posegajo v temeljna načela pravne države in varovanje temeljnih človekovih pravic. "Za vsako ceno se moramo izogniti nesorazmernim in potencialno neustavnim posegom," je v imenu poslancev Levice navedla Sukič.

Ob tem je izrazila upanje, da bodo amandmaji Svobode in SD upoštevali pomisleke pravnikov in nevladnikov. Po mnenju Barbare Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je nedopustno, da se "resni represivni ukrepi in obširne spremembe zakonodaje uvajajo ad hoc ter brez javne razprave". Da so ukrepi iz Šutarjevega zakona nevarni, nestrokovni in nedomišljeni, je na seji odbora dejala tudi Kristina Božič iz Amnesty International Slovenije.

Da nekateri posegi v človekove pravice, ki jih predvideva zakon, niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS). Notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Poklukar pa je na seji odbora dejal, da predlog zakona še ni dokončen in da so odprti za spremembe. Ob tem je tudi navedel, da ne nasprotujejo mehanizmom nadzora nad varnostnimi pooblastili, ki jih po predlogu zakona dobiva policija.

V opoziciji so Šutarjev zakon v razpravi na odboru podprli. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je ocenila, da bodo ukrepi prispevali k večji varnosti v državi. "Si pa želim, da bi bili zakoni skladni s pravnim redom in da bi jih lahko dejansko izvrševali," je dodala. Andrej Kosi iz SDS pa se je vprašal, zakaj se vlada na romska vprašanja ni odzvala bolj odločno pred tragičnim dogodkom v Novem mestu.

Poslanci bodo o Šutarjevem zakonu dokončno odločali na ponedeljkovi izredni seji državnega zbora.