Menu Item
Številni kmetje so po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ostali brez izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Članom nudijo pomoč pri vložitvi pravnih sredstev, ministrstvo za kmetijstvo pa pozivajo k čimprejšnjem sestanku, da najdejo rešitve.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je, kot so spomnili na KGZS, konec septembra izdala odločbe glede izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Večje število zahtevkov je bilo, kljub prepričanju, da je do pomoči upravičena vsaka kmetija, ki redi vsaj dve kravi, zavrnjenih, so navedli.
Pravno podlago izplačilu pomoči za mleko predstavlja odlok o izjemni izravnalni pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Ta določa, da je do pomoči upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega krave molznice so v zahtevanem obdobju vključene v kontrolo kakovosti in količine prireje mleka, so pojasnili na KGZS.
Tiste kmetije, ki niso vključene v t. i. A kontrolo, pa so v zahtevanem obdobju morale imeti najmanj dve kravi in imeti vsaj eno oddajo mleka.
“KGZS je svojim članom nudila pomoč pri vložitvi pravnih sredstev. Prav tako je pozvala resorno ministrstvo, da se na čimprejšnjem skupnem sestanku najdejo rešitve, ki bi omogočile izplačilo pomoči za mleko vsem kmetijskim gospodarstvom, ki redijo vsaj dve kravi,” so zapisali na zbornici.
Iz samega odloka in strokovnih izhodišč, ki so jih usklajevali pred sprejetjem odloka, je bil po navedbah zbornice razviden namen, da se pomoč za mleko dodeli čim širšemu krogu upravičencev. “Že sam pogoj, ki določa spodnjo mejo števila krav molznic dokazuje na pripravljenost, da se pomoč razdeli čim širše. V postopkih odločanja pa je prišlo do drugačne interpretacije ter posledično do izdaje zavrnilnih odločb,” so zapisali.
Pri presojanju ali vlagateljevo kmetijsko gospodarstvo izvaja kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje je bilo po navedbah zbornice odločeno, da zahtevani pogoj ni izpolnjen, zato so bili nekateri zahtevki v celoti zavrnjeni.
“Gre za manjše kmetije, ki obdelujejo manj kot 10 hektarov njiv in skladno z evropskimi in slovenskimi predpisi dobivajo plačila za t. i. zeleno komponento. Prejeta plačila potrjujejo izvajanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, zato so vlagatelji upravičeno pričakovali, da izpolnjuje tudi pogoje iz odloka,” so sklenili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!