Kljub nasprotovanju in pomislekom nekaterih članov odbora državnega zbora za obrambo je ta sprejel predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski. Predlogu sta nasprotovali Levica in SD, pomisleke sta imeli tudi SDS in NSi, na koncu ga je podprlo osem članov. Predlog zakona med drugim predvideva znižanje zahtevane stopnje izobrazbe na osnovnošolsko, kar naj bi pomagalo pri izgradnji stalne sestave Slovenske vojske.
Odbor državnega zbora za obrambo je z osmimi glasovi za in dvema proti sprejel predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki med drugim predvideva znižanje zahtevane stopnje izobrazbe za zaposlitev v vojski na osnovnošolsko in nato šolanje vojakov ob delu. Predlogu so nasprotovali v poslanskih skupinah Levica in SD, pomisleke so imeli v SDS in NSi.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je uvodoma dejal, da želijo na ministrstvu z novelo odpreti vrata za zaposlitev tistim, ki imajo v tem trenutku končano le osnovno šolo. Omogočili bi jim zaposlitev in pridobitev ustreznih kvalifikacij ob delu.
Po statističnih podatkih je takšnih ljudi v Sloveniji 18.000, je navedel Medved. Ob tem si ne obeta, da bodo za poklic pridobili vse v tej skupini, a kot pravi, je vsak ukrep kanček v mozaiku izgradnje stalne sestave SV.
Načelnik generalštaba SV Robert Glavaš je dodal, da kandidate seveda čaka še dodatno usposabljanje v različnih vojaških programih. V roku enega leta bi tako skozi vojaški karierni proces pridobili različne specialnosti.
Med drugimi ukrepi za popolnjevanje vojaških vrst je Glavaš omenil še časovno skrajšanje poteka zdravniških pregledov in zaposlovanje posameznikov v lokalnem okolju, v kolikor bo to mogoče.
Predstavnik državnega sveta Rajko Fajt je dejal, da v državnem svetu podpirajo ukrepe, ki omogočajo kadrovsko popolnjevanje vojaških enot. Pomislek so imeli glede ideje o ustanavljanju vojaške srednje šole, saj je že javni izobraževalni sistem dovolj velik, ima ustrezen kader in je primerno opremljen za to nalogo, je izpostavil.
Član parlamentarnega odbora Miha Kordiš je v imenu poslanske skupine Levica ocenil, da SV nima kadrovskega problema, saj da so številčni cilji, koliko pripadnikov potrebuje vojska, postavljeni administrativno. Opozoril je tudi na problematične odnose v vojski in “korupcije visokih činov”, kot se je izrazil, zaradi česar vojska izgublja pripadnike.
SDS in NSi kljub pomislekom podprli novelo zakona
Poslanec Matej Tonin (NSi) pa je opozoril, da je zakonodajno-pravna služba DZ našla vrsto pomanjkljivosti v predlogu zakona, vendar bo o njegovi skladnosti z ustavo na koncu presodilo ustavno sodišče. Meni, da bi bilo treba bolje urediti vprašanje kadrov in delovni čas. Kljub temu bodo v poslanski skupini NSi predlog zakona podprli, je napovedal.
Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS dejal, da predlogu zakona verjetno ne bodo nasprotovali, a ga tudi podprli ne bodo, saj je še veliko pravne praznine. V zakonu ga moti predvsem nedefiniranost povišane pripravljenosti in delovnega časa vojaka znotraj 24 ur dneva.
Pomisleke glede zakona je v imenu poslanske skupine SD izrazil tudi Predrag Baković. Meni, da ni jasno, kateri krog izobraževalnih institucij bo šolal vojake z osnovnošolsko izobrazbo. V SD jih skrbijo tudi plačna nesorazmerja, saj kandidat z osnovnošolsko izobrazbo ne more biti plačan enako kot pripadnik s srednješolsko. “Ta zakon postavlja posameznike z različno stopnjo izobrazbe v neenak položaj, kar je v neskladju z ustavo,” je dejal. Zaradi navedenega novele v SD ne bodo podprli.
Podporo zakonskemu predlogu je v imenu poslanske skupine Svoboda napovedal Aleš Rezar. Znižanje izobraževalnih standardov razume kot drugo priložnost za posameznike, ki so dozoreli kasneje in se v sistem niso pravočasno vključili. Glede na to, da tem posameznikom omogočajo tudi nadaljevanje izobrazbe, se mu predlog zdi korak v pravo smer.
Ministrstvo ujeto v tožbe o plačilu za straže
Medved je na izražene pomisleke odgovoril s pojasnilom, da je seveda plačilo za enako delo ustavna kategorija, a da je v javnem sektorju nešteto primerov, ko isto delo z različno izobrazbo delata dva človeka, ki so lahko podobno sporni. Upa, da bodo ti problemi naslovljeni v okviru plačne reforme.
Glede urejanja delovnega časa v razmerah povišane pripravljenosti pa je dejal, da so na ministrstvu ujeti v tožbe o plačilu za straže, saj so sindikati dosegli zmago na sodišču. Te zadeve nameravajo rešiti in so jih med drugim zato umaknili iz tega zakona.
Sindikat vojakov Slovenije je sicer pred sejo odbora v sporočilu za javnost zapisal, da so v sindikatu potrebovali deset let, da so na sodiščih dokazali neustavno ureditev v zakonu v obrambi. Danes obravnavan predlog zakona o službi v SV pa je v prejšnji različici sicer predvideval črtanje enega od dveh neustavnih členov zakona o obrambi, v tej različici pa po navedbah sindikata tega sploh ne naslavlja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje