Menu Item
Opozicijske stranke KUL so vložile zahtevo za presojo ustavnosti in razveljavitev členov zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, ki so po njihovi oceni zaostrili že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo. Do odločitve sodišča predlagajo tudi zadržanje izvajanja spornih členov obeh zakonov.
Opozicijski četverček, Levica, LMŠ, SD in SAB, je danes vložil zahtevo za presojo ustavnosti in razveljavitev členov zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti. Predlagajo tudi zadržanje izvajanja spornih členov obeh zakonov do končne odločitve sodišča. Kot so v današnjem sporočilu za javnost opomnili predlagatelji, je državni zbor marca lani sprejel spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti.
S tem je aktualna vlada po njihovi oceni zaostrila že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo.
Določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red
S spremembo zakona o tujcih je vlada uvedla institut kompleksne krize na področju migracij, po katerem policija pri obravnavi migrantov ne bi več uporabljala zakona o mednarodni zaščiti. Prav tako ne bi več veljale določbe mednarodne konvencije o statusu beguncev, katere podpisnica je tudi Slovenija. “Vlada je tako ponovno uzakonila določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red in mednarodne konvencije,” so v obrazložitvi poudarili predlagatelji.
Ob tem so spomnili, da 18. člen slovenske ustave prepoveduje izročanje oseb, ki jim grozi nečloveško ravnanje. Ob tem so spomnili na poročanje o fizičnem nasilju predstavnikov hrvaške in bosanske policije nad posamezniki.
“Slovenska ustava in mednarodno pravo velevajo, da ima vsak posameznik pravico vstopiti v državo in zaprositi za varstvo, pristojni organi pa mu morajo zagotoviti pošteno in učinkovito individualno obravnavo. Določbe o kompleksni krizi suspendirajo ta načela – v praksi to pomeni suspenz mednarodne Konvencije o statusu beguncev,” navajajo predlagatelji.
Sporna odprava zaupnosti med prosilcem in svetovalcem
Po mnenju opozicijskega četverčka so ustavno sporne tudi določbe spremenjenega zakona o mednarodni zaščiti. Ta namreč odpravlja zaupnost med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce, saj določa možnost razrešitve svetovalca, če ta pristojnih organov ni obvestil o osebnih dejstvih, ki se nanašajo na begunca.
Svetovalci nudijo beguncem pravno pomoč, vključno z zastopanjem v sodnih postopkih, in jih, podobno kot odvetnike, zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti. S tem ima svetovalec ključno vlogo pri uresničevanju pravice posameznika do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka, dolžnost varovanja poklicne tajnosti pa je temelj zaupnega razmerja med svetovalcem in njegovo stranko, so še opozorili predlagatelji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!