Strategija primarnega zdravstva: "Bolj verjamemo v svoje sile kot v tuje kadre"

Ministrstvo za zdravje je pripravilo strategijo razvoja primarne ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Slovenija ima dobro primarno zdravstvo, ki ga celo WHO predstavlja kot vzor za druge države. Kaj bi bilo še treba izboljšati? Ob velikem pomanjkanju ginekologov v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo, da bi primarno zdravstveno varstvo žensk lahko krepili s samostojnejšim delom babic.

Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Ta postavlja temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva.

“Zdravstvene storitve bodo hitrejše, enakopravnejše, bolj dostopne in bolj kakovostne,” je zatrdil Iztok Kos, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, kjer so strategijo pripravljali v sodelovanju s strokovnjaki, sindikati, predstavniki občin in vodstvi zdravstvenih zavodov ter Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Ta organizacija Slovenijo predstavlja kot pozitiven primer in vzor za druge države, je povedala vodja predstavništva WHO v Sloveniji, zdravnica Melita Vujnović. Poudarila je napredek, ki ga bosta prinesli digitalizacija in integracija zdravstva ter bo zdravnikom omogočil boljši pregled nad bolniki, ki prehajajo od enega specialista do bolnišnice in nazaj do svojega osebnega zdravnika.

Slovenija ima močno primarno zdravstvo

“Primarno zdravstveno varstvo je prepoznano kot temelj dostopnega, odpornega, učinkovitega, vzdržnega zdravstvenega sistema, saj lahko z mnogo nižjimi stroški zagotavlja ali izboljša zdravstvene izide, kot je to na sekundarni ali celo tercialni ravni,” je povedala specialistka družinske in urgentne medicine Renata Rajapakse. Tudi ona je poudarila, da WHO spremlja slovensko primarno zdravstveno varstvo in nas predstavlja kot dober primer. “Še posebej v zadnjem času, ko se je zgodil premik miselnosti, da se ne ukvarjamo samo z boleznimi, ampak bolj z izboljševanjem zdravja, da do bolezni sploh ne bi prišlo,” je pojasnila.

WHO tako tudi drugim državam priporoča, da prevzamejo naš model. Primarna raven je namreč v Sloveniji najširša med vsemi državami in edinstvena, saj zajema družinsko medicino, pediatrijo, ginekologijo, zdravstveno nego, rehabilitacijo, zagotavljanje nujne medicinske pomoči in referenčne ambulante, ki skrbijo za preventivo. S širokim naborom storitev na primarni ravni je mogoče zmanjševati breme kroničnih nenalezljivih bolezni, so še poudarili pristojni. Del javnega primarnega zdravstva so tudi koncesionarji, ki so po besedah Rajapakse dokaz, da se z dobrim sodelovanjem lahko zagotovi integrirana, na ljudi osredotočeno oskrbo.

strategija zdravstva — Foto: Denis Sadiković

“Slovenija je država z močnim primarnim zdravstvenim varstvom, kljub težavam zadnjih let. Hkrati velja za model res uspešne integracije primarnega zdravstvenega varstva in javnega zdravja,” je povedal tudi predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec. Poudaril je dobro slovensko prakso celovite skrbi za zdravje, da so v zadnjih letih prepoznali ranljive skupine, ki imajo kulturne, jezikovne ali druge težave in jih posebej obravnavali. Izpostavil je tudi pomen mrež centrov za duševno zdravje in razvojnih ambulant za zgodnjo obravnavo. Predvidena je širitev mreže za krepitev zdravja še v ostalih okoljih.

Kakšni so cilji?

Strategija se osredotoča na deset strateških ciljev, glavni cilj pa je zagotoviti integrirano, kakovostno in stalno obravnavo pacientov, ki bo skladna z njihovimi potrebami v vseh življenjskih obdobjih. Med strateškimi cilji so med drugim navedli pravično dostopnost do zdravstvenih storitev čim bližje posameznikovega bivališča, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in integrirano obravnavo pacienta.

Cilji strategije so bolj učinkovito upravljanje in vodenje, boljša infrastruktura in oprema, ustrezni delovni pogoji, s katerimi bodo poskrbeli za pomanjkanje kadra na primarni ravni, digitalizacija in možnost, da se zdravniki na primarni ravni posvetijo tudi raziskovanju, je povzela zdravnica Rajapakse. Razmišljajo tudi o mobilnih zobozdravstvenih enotah, ki bi lahko pomagale nepokretnim pacientom in pacientom v domovih za ostarele, ki sami ne morejo do ambulante.

Center za duševno zdravje odraslih Logatec — Jan Gregorc/N1

Ministrstvo za zdravje bo pripravilo akcijske načrte za izvedbo strategije v več fazah. Prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026 bo vključeval konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev na primarni ravni, napovedujejo. Predvidena je ustanovitev usmerjevalnega odbora, v katerem bodo predstavniki pacientov, izvajalcev, ZZZS in pristojnih ministrstev, ki bodo preverjali izpolnjevanje ciljev.

Kako na primarno raven privabiti več mladih zdravnikov?

Kljub pohvalam pa dejstvo ostaja, da številni prebivalci nimajo izbranega osebnega zdravnika, saj je družinskih zdravnikov premalo. Kako poskrbeti za to težavo? “V zadnjem času se spodbuja specializacije iz družinske medicine in specializanti v zadnjem letniku, nad katerimi bdi njihov mentor, lahko že opredeljujejo svoje paciente,” je Rajapakse opisala doslej začasen ukrep, ki se v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti spreminja v stalnega.

Izpostavila je tudi nove napotnice, s katerimi družinski zdravnik pacienta zaupa specialistu in jih ni treba več podaljševati. Pa tudi tehnologijo, na primer umetno inteligenco, ki po nareku zdravnika piše izvid, kar pomeni, da ima ta manj administrativnega dela. Z vsem tem poklic družinskega zdravnika privlačnejši poklic za mlade, je prepričana Rajapakse. Med novimi ukrepi v to smer pa so predlagali tudi možnost kombinacije zaposlitve na primarni in sekundarni ravni, predvsem za ginekologe in pediatre.

Izjave si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

V zbornici zdravstvene nege za uvedbo babiških ambulant

Ob velikem pomanjkanju ginekologov v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo, da bi primarno zdravstveno varstvo žensk lahko krepili s samostojnejšim delom babic. Predlagajo, da uvedejo babiške preglede zdravih nosečnic in t. i. babiške ambulante.

Kot so v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (zbornica – zveza) spomnili v sporočilu za javnost, je od leta 2004 v veljavi pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, v skladu s katerim naj bi pet sistematičnih pregledov pri zdravi nosečnici z nizkim tveganjem za zaplete opravila diplomirana babica. A v številnih ginekoloških dispanzerjih teh pregledov ne izvajajo babice, temveč ginekologi.

PROFIMEDIA

Zato v zbornici – zvezi pozivajo, da za izboljšanje dostopa do storitev skladno z razpoložljivostjo ustreznega kadra in prostorov uvedejo babiške preglede in t. i. babiške ambulante. V babiških ambulantah lahko babice nosečnicam namenijo bistveno več časa za pogovor, s čimer z njimi vzpostavijo zaupen odnos. V njih opravljajo zdravstvenovzgojno delo ter so nosečnicam na voljo za nudenje pravih, verodostojnih informacij o nosečnosti, porodu in obporodni skrbi, so poudarili v sporočilu za javnost.

Poudarjajo še, da je poklic babice samostojen, reguliran poklic, zato morajo zdravstveni zavodi primerno sistematizirati delovna mesta in nanje zaposlovati ustrezne kade. “Babice so samostojne strokovnjakinje, ki morajo prevzemati samostojno vlogo v okviru svojih kompetenc in poklicnih aktivnosti. To bi okrepilo primarno zdravstveno varstvo in razbremenilo ginekologe, kar je trend tudi v razvitejših evropskih državah,” je poudarila predsednica zbornice – zveze Monika Ažman. Prepričana je, da bi morale biti babice še tesneje vključene v skrb za zdravje žensk v reproduktivnem obdobju ter da bi morala država spodbuditi in okrepiti izobraževanje babic tudi z naprednimi znanji, denimo za preventivno jemanje brisov materničnega vratu.