Stres, dolg delovnik … Večina podjetij ne dosega napredka pri enakosti spolov

Slovenija 11. Jun 202422:19 1 komentar
ženska dela telefon
Foto: Profimedia

Večina podjetij letos ne dosega napredka na področju enakosti spolov. Tako kaže najnovejša raziskava družbe Deloitte, v kateri je sodelovalo 5000 žensk iz 10 držav.

Na njihov karierni razvoj so bolj kot lani vplivali stres, dolg delovnik, domače obveznosti, varnost, nevključujoče vedenje in telesno zdravje, so sporočili.

“Večina podjetij v raziskavi ne dosega vidnega napredka na področju enakosti spolov,” je povedala direktorica komunikacij za regijo Deloitte Južna Evropa Meta Mežnar. “Treba je ustvariti okolje, v katerem ženske lažje govorijo o izzivih, povezanih z njihovim duševnim in telesnim zdravjem. Spodbujati je treba ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter uvesti politike, ki pospešujejo napredek žensk pri delu,” je poudarila.

V raziskavi Ženske pri delu je polovica vprašanih navedla, da so pod večjim stresom kot lani. Raziskava je razkrila povezavo med dolgim delovnikom in duševnim zdravjem. Medtem ko je polovica žensk, ki dela toliko, kot je določeno v pogodbi, to zdravje opisala kot dobro, je delež pri tistih, ki delajo več, padel na 23 odstotkov. Le 37 odstotkov vprašanih je povedalo, da zna postaviti ločnico med delom in zasebnim življenjem.

Breme večinoma pada nanje

Polovica tistih, ki živijo s partnerjem in imajo otroke, je navedla, da nosijo glavno odgovornost za vzgojo otrok. Delež teh je lani znašal 46 odstotkov. 57 odstotkov žensk, ki živijo s partnerjem in skrbijo za še eno odraslo osebo, je povedalo, da to breme večinoma pada nanje. Lani je tako odgovorilo 44 odstotkov vprašanih.

Več kot dve petini vprašanih je navedlo, da v večini skrbi za vsa gospodinjska opravila, kar je podobno kot leta 2023. Skoraj polovica teh žensk je prav zato lani izkoristila dopust. 27 odstotkov tistih, ki so doma bolj obremenjene kot partner, je dejalo, da so se zmožne odklopiti od zasebnega življenja in se osredotočiti na svojo kariero.

Skoraj polovica žensk je dejala, da se v službi ali na poti v oz. iz službe ne počuti varno. Vsaka deseta od teh je navedla, so jo nadlegovali na službenem potovanju ali na poti v oz. iz službe, 16 odstotkov je to navedlo za stranke, s katerimi delajo. 31 odstotkov vprašanih je v zadnjem letu dni doživelo mikroagresije, štirje odstotki spolno nadlegovanje in osem odstotkov druge vrste nadlegovanja na delovnem mestu. Četrtina žensk je bila deležna neprimernega vedenja ali komentarjev s strani posameznikov na višjih položajih v njihovi organizaciji.

Problem menopavze

Približno 40 odstotkov vprašanih je opravljalo službene dolžnosti kljub močnim bolečinam ali nelagodju zaradi menopavze. To je skoraj dvakrat več kot leta 2023. Več jih je navedlo, da z nadrejenim o svojih simptomih menopavze ne govori. 16 odstotkov jih je menilo, da bi navedba tega kot razloga za odsotnost z dela slabo vplivala na njihovo kariero. Lani je tako menilo šest odstotkov.

ženska, bolečine, menstruacija
Profimedia

Skoraj 15 odstotkov takšnih, ki se sooča z izzivi, povezanimi z menstruacijo, menopavzo ali plodnostjo, je navedlo, da bi razprava o tem na delovnem mestu vplivala na njihov karierni napredek. Vsaka deseta je izrazila prepričanje, da bi s tem tvegala izgubo službe.

Približno tri od 10 žensk so ocenile, da je njihov delovni vzorec premalo predvidljiv in prožen. Več kot 40 odstotkov jih je navedlo, da je njihov delodajalec pred kratkim uvedel obvezno vrnitev na delovna mesta. Dobra tretjina je zaprosila za krajši delovnik, 30 odstotkov se jih je moralo preseliti bliže delovnemu mestu, 26 odstotkov je dejalo, da je to negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje, 20 odstotkov pa, da je to zmanjšalo njihovo produktivnost.

Premalo prilagodljiv delovnik

Eden glavnih razlogov za zamenjavo službe je bil premalo prilagodljiv delovnik. Približno enako število vprašanih oz. 15 odstotkov jih je navedlo slabo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Manj kot polovica vprašanih je dejala, da so deležne delodajalčeve podpore pri iskanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. 95 odstotkov vprašanih je povedalo, da bi prožno delo, če bi zanj zaprosile, negativno vplivalo na njihove možnosti za napredek. 93 odstotkov jih ob tem ne verjame, da bi jih takšno delo razbremenilo.

Raziskava je pokazala še, da četrtina žensk ne želi napredovati na vodilne položaje v svoji organizaciji, predvsem zaradi delodajalčeve kulture. V organizacijah, ki veljajo za vodilne pri zavzemanju za enakost spolov, si medtem to želi 92 odstotkov vprašanih. “Posameznice so v takšnih organizacijah delodajalcu bolj zveste, bolj produktivne, se počutijo bolj varno, lažje govorijo o svojem duševnem zdravju na delovnem mestu in manj jih skrbi, da bi prožno delo škodilo njihovi karieri,” so poudarili v Deloittu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje