Menu Item
Strokovna skupina je pripravila kompromisno rešitev glede ustavnih sprememb pri interpelaciji ministrov. V njej predlagajo, da interpelacije ne bi imele vpliva na položaj zaslišanih ministrov.
Predlog ustavnih sprememb, ki spreminja 112., 114. in 118. člen ustave, so v parlamentarni postopek v začetku aprila lani vložile poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in NSi.
Sprememba 112. člena ustave uvaja prenos potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti.
Po predlogu sprememb 114. člena ustave z zakonom tudi ne bi več urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.
Predlog ustavnih sprememb spreminja 118. člen in odpravlja možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade.
Brez večjih pomislekov, razen 118. člena
Ustavna komisija je na predlog poslanskih skupin konec junija 2023 ustanovila strokovno skupino, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Mirko Pečarič, Janez Pogorelec in Saša Zagorc, vodi pa jo Igor Kaučič. Skupina je na današnji seji komisije predstavila kompromisno rešitev glede interpelacije ministrov.
Kot je na seji predstavil Pogorelec, je strokovna skupina preučila predlog in ugotovila, da je enak tistim, ki so bili v preteklosti že večkrat vloženi. Večjih pomislekov glede predlaganih sprememb strokovna skupina ni imela, so pa predlagali kompromisno rešitev glede 118. člena, ki ohranjanja možnost poslancev, da izrazijo nezadovoljstvo s posameznim ministrom.
Ministra izglasovano nezadovoljstvo sicer ne bi razrešilo s funkcije, bi pa imelo politične posledice, meni. Ko bi bila namreč z večino vseh poslancev izglasovana nezaupnica ministru, bi prišli v situacijo, ko bi se že oblikovala tudi večina, ki lahko izreče konstruktivno nezaupnico predsedniku vlade. “Če predsednik vlade ne bo zamenjal takega ministra, je seveda zelo verjetno, da bo potem sam padel oziroma da bo padla njegova vlada,” je pojasnil.
Poleg tega interpelacija ne bi bila prepuščena samo ministru, ampak bi moral biti predsednik vlade prisoten na interpelaciji, to pa bi ga prisililo, da bi dobro razmislil, ali bo takega ministra razrešil ali ga bo šel branit v parlament, meni. S tem pa bi bil po mnenju strokovne skupine celoten sistem odgovornosti veliko bolj konsistenten.
Pred strokovno skupino veliko dela
Ustavna komisija DZ je še pred razpravo z osmimi glasovi za in petimi proti izglasovala predlog koalicijskih poslancev, naj strokovna skupina pripravi tri osnutke predlaganih sprememb ustave; v prvem se spreminja samo 114. člen ustave, torej da z zakonom ne bi več urejali števila ministrstev. Drugi osnutek bi vseboval spremembe vseh treh členov, tretji pa poleg spremembe 114. še 112. člena, torej prenos potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike.
Poleg tega so strokovni skupini naložili tudi, naj pri spremembi 114. člena ustave, za katerega ocenjujejo, da ima največ podpore, opremi s primeru prakse iz tujine.
Sejo so nato prekinili brez razprave, kar je sprožilo negodovanje v opoziciji.
Za spremembe potrebna dvotretjinska večina
Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh za zdaj nimajo. V SDS, kjer so v preteklosti že večkrat predlagali, da bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo, do predloga so zadržani tudi v Levici.
Omenjeni predlog ustavnih sprememb je sicer eden od treh vloženih v parlamentarni postopek v tem sklicu DZ. Koalicija je namreč v postopek vložila tudi predlog ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov, s katerimi predlagajo prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Vlada pa je v DZ poslala besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave, s katerimi bi uvedli diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev in tako zagotovili boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, hitrejše in bolj učinkovito varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!