Strokovnjak pojasnil, kaj bi sledilo, če bi se v Sloveniji zgodil električni mrk

V Španiji, na Portugalskem in v delih Francije se je včeraj zgodil obsežni električni mrk, ki je povzročil pravi kaos in prizadel več milijonov ljudi, po prvih ocenah okoli 58 milijonov. Zaradi mrka so v Španiji celo razglasili izredne razmere.
Vzrok izpada električne energije še danes ni dokončno znan, sta pa tako Španija kot Portugalska izločili možnost, da bi šlo za kibernetski napad.

Na dekana Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in rednega profesorja s katedre za obramboslovje dr. Iztoka Prezlja smo se obrnili z vprašanjem, kaj bi se v primeru električnega mrka zgodilo v Sloveniji. Seveda imajo električni mrki po svetu veliko skupnih točk, zato bi se pri nas dogajale zelo podobne stvari, kot so se včeraj v Španiji in na Portugalskem.

"Najprej bi prišlo do efekta na področju interneta in telekomunikacij. Ljudje si ne bi mogli polniti baterij telefonov in računalnikov, pojavi se tudi vprašanje, kateri računalniki bi sploh še delovali," prve vidne posledice mrka opiše Prezelj.

Potem bi – predvsem na visoko urbaniziranih območjih – prišlo do prometnega kaosa. "Kar zadeva železniški promet, bi se ustavili vsi električni vlaki, nastajale bi zamude. Na cestah bi zaradi nedelovanja prometne signalizacije zelo verjetno prišlo do zmede in kaosa. Ljudje bi pričakovali, da policija reagira, a tudi policija bi bila institucija brez električnega toka, zato bi njihove komunikacije delovale omejeno, medtem ko bi bilo zahtev za posredovanje zelo veliko," nadaljuje sogovornik.

Tako kot v Španiji in na Portugalskem bi se tudi pri nas v primeru mrka pojavile težave v letalskem prometu. Čeprav lahko letališča v primeru električnega mrka do neke mere delujejo, ne morejo zagotavljati normalne frekvence letov, zato se pojavljajo zamude in odpovedi. Ogromno število ljudi tako po več ur ostane ujetih na letališčih.

Kar smo lahko prav tako opazovali ob mrku na Iberskem polotoku, se pojavijo težave z nedelovanjem bankomatov in finančnih transferjev. "Ljudje želijo poslovati z gotovino, začnejo množično obiskovati banke, a te seveda ne morejo vsem postreči s tem, kar želijo. Težave z denarjem se sčasoma samo poslabšujejo," opozarja.

V primeru električnega mrka bi se pojavile tudi težave pri oskrbi z vodo. Električne črpalke, ki "načrpajo" vodo v naše domove, bi delovale samo tam, kjer imajo podjetja električne generatorje, kar pomeni, da ponekod pitne vode ne bi bilo.

Vse to so tipične posledice električnega mrka, ki se pojavijo že v petih do sedmih urah na urbaniziranih območjih in prizadenejo veliko število ljudi.

Ujetost v dvigalih, požari in nevarnost zadušitve

Dlje, ko elektrike ni, bolj se stvari seveda zapletajo. "Jasno je, da si elektroenergetska podjetja prizadevajo, da bi odpravile vzrok, a ponekod ga ne morejo. Veliko ljudi ostane ujetih na letališčih, železnicah, pa tudi v dvigalih. Tako se začne pojavljati velika potreba po gasilskih intervencijah," oriše Prezelj.
Ker v času električnega mrka ljudje uporabljajo tudi električne generatorje, obstaja možnost zadušitve, ob prižiganju sveč pa se poveča možnost požarov – vse to še dodatno poveča obremenjenost interventnih služb.

Ob zatemnitvi pride tudi do porasta kriminala. Poveča se predvsem število tatvin in ropov. Če električni mrk traja dlje časa, pa se potencialno začnejo pojavljati tudi demonstracije proti elektroenergetskim podjetjem in državi, ki ne moreta zagotoviti elektrike. "To se začne dogajati tam nekje po sedmem dnevu mrka," doda Prezelj.

Sčasoma se pojavi tudi problem s kanalizacijo, saj električne črpalke seveda črpajo in predelujejo tudi to, opozarja Prezelj.

Svet se na neki način ustavi, saj nehajo delovati vsa podjetja brez električnih generatorjev. "Restavracije brez generatorjev so zaprte, hrana v hladilnikih se taja in pokvari ..." oriše sogovornik.

Slovenska vojska zaradi robustnosti odporna

Kot pojasnjuje Prezelj, imajo vse institucije kritične infrastrukture in večja podjetja UPS (Uninterruptible Power Supply, op. a.) baterijske sisteme in električne generatorje, ki se vklopijo v primeru izpada elektrike. "A primeri po svetu kažejo, da del generatorjev v primeru mrka ne deluje. Pri tistih, ki delujejo, pa se pojavi problem z gorivom. Na neki točki bodo vsi, ki imajo generatorje, potrebovali gorivo. Ozko grlo tovrstne situacije pa je ravno to, da zmanjka goriva za vse, ki ga potrebujejo – za vožnjo in za delovanje elektro generatorjev."

Najbolj ranljiva točka v scenariju obsežnega električnega mrka smo sicer ravno običajni ljudje, običajna gospodinjstva. "Doma na elektriko ogrevamo, kuhamo … Tudi če imamo ogrevanje na olje ali plin, to ni možno brez elektrike. Če razpravljamo o pripravljenosti celotne družbe, smo mi najbolj ranljivi," je dodal.

Na scenarij električnega mrka je po besedah sogovornika še najbolje pripravljena Slovenska vojska. "Osnovni način vojaškega delovanja izhaja iz dolge zgodovine. Oborožene sile še zmeraj znajo opravljati svoje delo na star in klasičen način – namesto sodobnih komunikacijskih sistemov lahko pošljejo kurirje. Pa tudi oni bi imeli številne težave, še posebej na področju visoko tehnološkega delovanja, torej zračnih sil, satelitskih in vesoljskih sil …" za konec še dodaja Prezelj.