Strokovnjaki: Kopanje v Bohinju je varno. Na mestu pogina psa opozorilna tabla

Predstavniki pristojnih institucij so na današnjem skupnem sestanku v Bohinju potrdili, da je voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Nevarno bi bilo morda lahko le kopanje v gošči, ki so jo odkrili na enem delu jezera.

Analize Nacionalnega inštituta za biologijo so namreč pokazale, da v vzorcu gošče iz zaliva pod taborniškim prostorom obstajajo geni za več različnih skupin cianotoksinov. V vzorcu vode iz jezera pa teh genov niso zaznali, kar kaže, da voda nima cianotoksičnega potenciala. To pomeni, da je voda čista in ni nevarna za kopanje. Svetujejo pa ljudem, da se izogibajo kakršnemukoli tesnemu stiku z goščami in da to preprečijo tudi otrokom in psom.

Kot je povedal bohinjski župan Jože Sodja, bo občina preventivno na območje pod taborniškim prostorom, kjer so našli goščo in zabeležili pogin psa, postavili opozorilno tablo, da ljudem in psom na tem območju odsvetujejo kopanje. Drugod na jezeru zaenkrat gošče niso zaznali, če jo bodo, pa bodo tudi tja namestili tablo, je povedal župan. Sam sicer dvomi, da bi se ne glede na to kdorkoli odločil za kopanje v gošči.

Povedal je, da je zanj kot župana, ključen podatek, da je voda v jezeru varna, čista in primerna za kopanje. Sedaj upa, da se bo medijsko poročanje v zvezi s tem umirilo. "V javnost so udarili članki, da je voda strupena, da so ribe strupene, da otroci ne smejo v vodo in podobno," je navedel Sodja, ki ga skrbi škoda, ki bi jo s tem lahko povzročili in je ni lahko popraviti.

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je sicer povedal, da kakšnih odpovedi niso zaznali, prejeli pa so nekaj vprašanj v zvezi s tem, predvsem od slovenskih gostov. Na tujih trgih, denimo Nemčije, Avstrije in Italije, objav o tem niso zaznali, niti na družbenih omrežjih ne. "Upam, da bo sedaj ta medijski pomp nehal, saj smo slišali od pristojnih institucij, da je jezero povsem varno za kopanje," je dejal.

Lokalni prebivalci o zdravstvenih težavah ne poročajo

Za same cianobakterije velja, da so prisotne praktično v vseh vodotokih, večja koncentracija pa je tam, kjer so temperature vode višje in kjer so stoječe vode, je pojasnila Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Poudarila je, da nimajo podatkov, da bi bile cianobakterije v Bohinjskem jezeru prisotne v večji količini.

Zaradi poročanja o zastrupitvi psov je NIJZ preveril tudi, ali so kakšne spremembe v zdravstvenem stanju ljudi na Bohinjskem in ali je kdo javil kakšne težave, ki bi bile lahko povezane s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Kot je zagotovila Pirnat, niso zaznali nobenih takšnih težav.

Spomnila pa je na splošna navodila NIJZ, da se vedno, ko gremo v vodo, izogibamo požiranju le-te, da se ne kopamo tam, kjer zaznamo nečistočo, goščo, alge in podobno, da se po uporabi kopalne vode stuširamo in da tudi ne posedamo na obali tam, kjer so ostanki alg ali gošč in kjer je možnost prenosa določenih alergenih snovi.

"Dolžnost lastnika je, da stalno skrbi za varnost svoje živali"

Kar se tiče psov je dejala, da je dolžnost lastnika, da stalno skrbi za varnost svoje živali in za varnost oseb, s katerimi se lahko žival sreča. "Vsi lastniki psov vemo, da jih ne spuščamo v stoječe vode, v vode, kjer vidimo kakšno peno, in v mlakuže. Vemo, da jih moramo imeti na vrvici, ker nekaterim pasmam ni mogoče preprečiti, da ne bi skakale v vodo. Dolžnost lastnikov psov je, da poskrbimo, da se psi varno gibajo in da ne pijejo nečesa, kar ni primerno," je poudarila.

Opozorila je tudi, da se poleti, ko je velika vročina, zlasti mali, mladi psi lahko hitro pregrejejo, zato je treba biti zelo pazljiv. Na opazke, da se psi v Bohinju marsikje brez nadzora kopajo, pa je dejala, da gre za slabo kulturo nekaterih lastnikov in morda tudi za nekoliko pomanjkljiv nadzor redarjev. Za območje Bohinjskega jezera sicer velja, da se psi v njem lahko kopajo, vendar le izven kopalnih voda in da morajo biti ves čas na povodcu.