
Slovenija je na področju umetne inteligence dobro pozicionirana in ima veliko zelo dobro usposobljenih raziskovalcev, a prostora za izboljšave je še veliko, so poudarjali udeleženci posveta pri predsedniku vlade Robertu Golobu ob dnevu znanosti. Med drugim je bilo slišati pozive k spremembi izobraževalnega sistema, kjer Slovenija "caplja nekje zadaj".
Premier Robert Golob je na posvetu od bnedu znanosti, na katerem so sodelovali predstavniki akademske, raziskovalne in gospodarske sfere, izpostavil pomen hitro razvijajočih se tehnologij in njihovega vpliva na družbo. "Če želimo kot odprta družba prihodnjim generacijam, ne samo sedanjim odličnim raziskovalcem, omogočiti pospešek, bomo morali narediti kakšen pogumen korak," je dejal.
Predsednik vlade je izpostavil tudi pomen ozaveščanja javnosti o umetni inteligenci ter zagotavljanja etičnih in regulativnih okvirov na tem področju.
"Kot država smo dobro pozicionirani na področju umetne inteligence, imamo dolgo tradicijo raziskovanja na tem področju, imamo pionirje na tem področju," je ocenil Marko Bajec z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. A po njegovi oceni bi bilo treba izboljšati možnosti za prenos znanja v gospodarstvo.
Da imamo v Sloveniji daleč nadpovprečno število zelo dobro usposobljenih raziskovalcev s področja umetne inteligence, se je strinjal tudi Ivan Bratko z ljubljanske fakultete za računalništvo in pionir s področja te tehnologije v Sloveniji. Pomemben korak naprej bi bila po njegovem prepričanju prenova pouka računalništva v srednjih in osnovnih šolah.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob je ob dnevu znanosti gostil posvet, posvečen vlogi in prihodnosti znanosti v Sloveniji.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 10, 2025
Osrednja tema današnjega posveta je bila vloga Slovenije na zemljevidu razvoja in uporabe umetne inteligence. pic.twitter.com/MppW6RIr8Z
Da so potrebne spremembe na področju umetne inteligence v izobraževanju, so poudarili tudi nekateri drugi udeleženci posveta. "Slovenija bi lahko bila vodilna sila na področju izobraževanja o umetni inteligenci, a namesto tega dobesedno caplja na repu Evrope, ničesar ni v šolah," je bil kritičen Blaž Zupan z ljubljanske fakultete za računalništvo.

"Mislim, da nimamo več luksuza, da gremo po poti spreminjanja nacionalnega kurikuluma. Videl sem, kako dolgotrajen proces je to," je na pozive za spremembo izobraževalnega sistema odgovoril Golob. Sam verjame, da je treba iti v smeri ozaveščanja javnosti, ki ni vezana izključno ali samo na šolski sistem.
Vida Groznik z ljubljanske fakultete za računalništvo je ocenila, da potrebujemo bistveno več raziskovalcev na področju umetne inteligence od trenutnih 703, pozvala pa je tudi k okrepitvi financiranja raziskav na področju umetne inteligence.
Poleg financiranja pa znanstvena skupnost potrebuje tudi aktivne sogovornike na strani vlade oz. ministrstev, je poudaril Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan (IJS).
Dunja Mladenić, prav tako z IJS, pa je pristojnim med drugim predlagala vzpostavitev operativnega tehnološkega predstavništva v Silicijevi dolini v ZDA, kot je bilo pred časom že načrtovano.
Andreja Gomboc z univerze v Novi Gorici je menila, da je treba raziskovalcem zagotoviti tudi stabilno in spodbudno raziskovalno okolje ter poskrbeti za to, da se bodo mladi raziskovalci vračali domov.
Pomembni tudi družboslovci
Tehnološka prihodnost ne sme biti zgolj v rokah inženirjev in naravoslovcev, tudi družboslovci se morajo nujno lotiti empiričnega raziskovanja prihodnosti, je opozoril antropolog Dan Podjed. Pomembno bo tudi upoštevati posledice umetne inteligence na trgu dela.
Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žiga Debeljak je poudaril, da generativna umetna inteligenca prinaša izjemne priložnosti za gospodarstvo, med drugim v obliki povečanja produktivnosti in novih poslovnih modelov.
Sodelujoči na posvetu so se dotaknili tudi priložnosti, ki jih umetna inteligenca predstavlja na področju zdravstva in vesolja.

Sodelovala še ministra
Na posvetu sta sodelovala tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacij Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer.
Papič se je strinjal z ugotovitvami, da je razvoj novih tehnologij potreben s sodelovanjem naravoslovcev in družboslovcev. Klampfer pa je spomnila na nekatere aktivnosti vlade na tem področju, med drugim na vzpostavitev novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence, posodobitev nacionalnega programa za umetno inteligenco ter vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco.
Posvet pri Golobu je potekal ob dnevu znanosti. Gre za nov državni praznik, namenjen promociji znanosti, ki ga v Sloveniji prvič praznujemo prav danes.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje