Menu Item
V društvu za opazovanje ptic opozarjajo, da zaradi negativnih vplivov kmetijstva izginjajo travniške ptice. Pojasnjujejo še, da ujede kot plenilci ne potrebujejo uravnavanja populacij, saj za to poskrbijo znotrajvrstni in medvrstni mehanizmi. "Kmetje so ključni varuhi naravnega okolja, saj s prilagojenimi praksami skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti," pa so v odzivu zapisali na Kmetijski gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opozarja, da travniške ptice izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva. Kot poudarja, je bilo to dokazano s številnimi strokovnimi študijami.
“Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno, je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike,” so v društvu za opazovanje in proučevanje ptic zapisali v odzivu na navedbe Lovske zveze Slovenije, da je absolutna zaščita ujed povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev.
V društvu so ob tem navedli primer najpogostejše ujede v Sloveniji – kanje. Kot so zapisali, njen glavni plen niso travniške ptice, ampak večji del plena tega prehranskega generalista in oportunista predstavljajo mali sesalci (predvsem voluharji, miši in podgane). Kanja pa se pogosto prehranjuje tudi z mrhovino. S prehranjevanjem z malimi sesalci “celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih”, poudarjajo v društvu.
Društvo za opazovanje ptic izpostavlja, da je razloge za upade populacij ptic mogoče najti s pomočjo rednega spremljanja njihove številčnosti – monitoringa. “Na podlagi podatkov tovrstnih monitoringov nato izračunamo populacijske trende, ki so med drugim odraz kmetijskih politik in praks. Tako lahko ugotovimo, katere kmetijske prakse so naravi prijazne in katere so pticam in naravi škodljive. Na osnovi rezultatov lahko predlagamo izboljšave v smeri učinkovitega varstva ptic in narave v kmetijstvu,” so pojasnili.
Spremembe številčnosti populacij splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine, med katere sodijo tudi travniške vrste ptic, se v Sloveniji ugotavlja z monitoringom splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK), ki so ga v društvu lani opravili 17. leto zapored.
Trend SIPKK za obdobje med letoma 2008 in 2024 kaže zmeren upad, pri čemer je največji upad zaznati pri travniških vrstah ptic, so navedli v društvu. “Kmetijstvo ostaja najverjetnejši in poglavitni razlog za upade populacij ptic kmetijske krajine. Pri tem moramo omeniti, da se je trend SPIKK po strmem upadu v prvih letih popisa po letu 2014 stabiliziral, kar sovpada z izboljšanjem uveljavitve programa razvoja podeželja 2014–2020,” so v sporočilu navedli v društvu.
Ob tem so poudarili, da pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede, med katerimi so najbolj ogrožene tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. “Zaradi negativnih vplivov kmetijstva – povečane uporabe pesticidov – je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka. Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo,” so še zapisali.
KGZS: Kmetijstvo ne uničuje, temveč ohranja ravnovesje ekosistema
Slovensko kmetijstvo se po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) strogo drži zakonskih omejitev in strokovnih priporočil za trajnostno upravljanje kmetijskih površin. “Kmetje so ključni varuhi naravnega okolja, saj s prilagojenimi praksami skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti,” so zapisali.
Pri kmetovanju se upoštevajo številni ukrepi za varstvo narave, kot so omejena uporaba pesticidov, ohranjanje travniških habitatov in prilagojene košnje, ki omogočajo preživetje ptic. Poleg tega so kmetje vključeni v različne programe ukrepov in projekte, ki spodbujajo okolju prijazne prakse, so zapisali na KGZS v odzivu na navedbe Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
“Zahvaljujoč odgovornemu kmetovanju pa kmetje prispevajo tudi k zagotavljanju kakovosti pitne vode. S skrbnim upravljanjem zemljišč, pravilno uporabo gnojil ter spoštovanjem okoljskih smernic zagotavljajo, da je vsaka voda iz pipe varna za pitje,” so izpostavili na zbornici. Posploševanje, da je kmetijstvo glavni razlog za upad populacije travniških ptic, se jim zato zdi zavajajoče in po njihovih navedbah ne temelji na celoviti analizi vseh dejavnikov.
“Kmetijstvo je morda le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na populacije travniških ptic. Med ključne vzroke sodijo tudi urbanizacija in pozidava, to je širjenje mest in prometne infrastrukture, kar uničuje naravne habitate, in podnebne spremembe, kot so spreminjanje padavinskega režima in temperatur, kar vpliva na prehranske vire ptic. Tretji razlog so lahko spremembe v naravnih ekosistemih, namreč zaraščanje nekdanjih travnikov zaradi opuščanja kmetijske rabe lahko prav tako zmanjša primernost habitata za določene vrste ptic,” so zapisali na KGZS.
Kot primer so navedli Ljubljansko barje. Kot so zapisali, gre za specifično območje, kjer ekosistem močno zaznamujejo vse bolj pogoste večdnevne poplave, ki neposredno vplivajo na populacije metuljev in ptic, saj uničujejo gnezdišča, spreminjajo sestavo vegetacije in vplivajo na prehransko verigo. Vpliv teh hidroloških sprememb še ni bil ustrezno analiziran, zato KGZS poziva k izvedbi celovite študije o dolgoročnih posledicah poplav na biodiverziteto na tem območju. “Brez teh podatkov je kakršnokoli enostransko pripisovanje odgovornosti kmetijstvu neutemeljeno,” so prepričani.
Ob tem so poudarili še, da ostajajo odprti za dialog in sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev za ohranjanje narave ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje