Strokovnjaki priporočajo, kako ravnati s poplavljeno zelenjavo

PROFIMEDIA

Na vrtovih in njivah je ostalo veliko pridelkov, ki so bili poplavljeni. Kaj storiti z njimi? Jih je bolje zavreči ali jih lahko uživamo?

Zdaj ko so vode po ujmi odtekle, je na vrtovih in poljih ostalo ogromno pridelka, ki je bil poplavljen oziroma ga voda ni odnesla. Ali lahko takšne pridelke še uživamo? To se danes sprašuje veliko ljudi, ki jim je poplavilo vrtove in polja.

NIJZ: “Vso poplavljeno zelenjavo zavrzite in je ne uživajte”

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da vso poplavljeno zelenjavo zavržete in je ne uživate. Voda je namreč lahko kontaminirana s fekalijami, raznimi olji, gorivom, pesticidi itd., zato obstaja tveganje za okužbo ali celo zastrupitev ob uživanju pridelkov, ki jih je poplavilo. Tudi konzerviranje ne pomaga, še posebej pridelkov, ki jih je zajela z gorivom ali oljem kontaminirana voda.

Kmetijsko-gozdarska zbornica: Spremljajte priporočila

“Vrtnine, ki so prišle v stik s poplavno vodo in jih je voda popolnoma preplavila, so v skladu z dobro pridelovalno in higiensko prakso pogosto neprimerne za uživanje,” pa je zapisano v Tehnoloških navodilih za kmetovalce na poplavljenih območjih, ki jih je leta 2014 objavila Kmetijsko- gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Tam so nam povedali, da priporočila vsekakor veljajo tudi danes, jih pa ves čas dopolnjujejo. Le če zagotovo vemo, da poplavna voda ni vsebovala škodljivih snovi in bodo vrtnine dozorele šele po nekaj tednih ali več, jih lahko oskrbujete do tehnološke zrelosti. Takšne vrtnine so na primer prezimni por, poznojesenski radič, endivija in razne kapusnice. Zelo koristno je, da take vrtnine okopljete. Priporočajo tudi, da dela začnete, ko voda odteče in se zemljišče primerno osuši.

Kmetijsko-gozdarska zbornica svetuje, da pridelovalci, ki so bili prizadeti v poplavah, večkrat obiščejo njihovo spletno stran, na kateri so objavljena priporočila za pridelovalce vrtnin in poljščin po poplavah, saj se ta priporočila dopolnjujejo.

Solatnice in špinačnice

Poplavljene solatnice (npr. krhkolistna solata, endivija, radič) in špinačnice, ki so dozorele in imajo uničene liste ali je med listi blato in ima zelenjava vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah ipd., so neprimerne za uživanje. V tem primeru počakajte, da se površine dobro osušijo, nato pa rastlinske ostanke zavrzite, na njivah pa zmulčite in zadelajte v zemljo. Tiste rastline (npr. radič in endivija), ki imajo do polne zrelosti še vsaj 1 mesec, pustite na njivah ali vrtovih, da jih izpere dež. Lahko jih škropite s stimulatorji rasti, ki vsebujejo aminokisline, ali uporabite pripravke z dodatkom kalija.

Kapusnice (zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli …)

Poplavljenih zeljnih glav ne čistite ali perite, saj so se blato, mulj in pesek v mnogih glavah zarinili zelo globoko v notranjost. Poplavljeno zelje je tudi močno izpostavljeno gnitju. Poplavljenih zeljnih glav tudi ne kisajte. Poplavljene zavrzite, na poljih pa jih zmeljite ali zdrobite (zmulčite) in čim prej zadelajte v tla. Tiste zeljne glave, ki so bile le delno ali malo poplavljene, lahko poberete, ko bodo to dopuščala tla. Dobro jih je treba osušiti. Pred uporabo (uživanjem ali ribanjem) zeljne glave dobro očistite in odstranite liste, na katerih so ostanki zemlje in blata. Če zeljne glave še niso dozorele in je do polne zrelosti in spravila tehnološko zrelih glav še vsaj en mesec, jih pustite na vrtu/njivi in škropite s stimulatorji rasti, ki vsebujejo aminokisline, ali uporabite pripravke z dodatkom kalija.

Korenovke (korenje, pesa, zelena, koleraba, repa)

Ko se zemlja dovolj posuši, zrele rastline čim prej populite in jih pred skladiščenjem dobro osušite in preberite. Skladiščite pa le zdrave pridelke. Mlajše rastline lahko pustite na njivi/vrtu in jih le okrepite z aminokislinami.

• Zelenjavo, ki jo uživamo svežo in je bila dlje časa v stiku z onesnaženo vodo, zavrzite v biološke smeti, ne na kompost.

• Rastline, ki imajo do tehnološke zrelosti vsaj 4 tedne, pustite na njivah/vrtovih.

• Korenovke (korenje, krompir, repa, koleraba) poberite, ko je njiva/vrt suha, in skladiščite samo zdrave pridelke.

• Zelenjavo, za katero niste povsem prepričani, ali je primerna za uživanje, lahko pošljete na analizo.

Plodovke (kumare, paradižnik, paprika, bučke)

Vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo, uničite. Tudi rastline je bolje zavreči. Na njivah pa ne priporočajo zaoravanja rastlinskih ostankov.

Stročnice

Zrele stroke, ki niso bili v stiku s poplavno vodo, čim prej poberite in posušite. Tiste, ki so bili poplavljeni, zavrzite. Zrnje fižola v nedozorelih strokih fižola čim prej oluščite in zrnje porabite sveže ali pa ga ob primerni dozorelosti posušite. Posušen fižol lahko shranite v zamrzovalnikih in s tem preprečite kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev.

Čebulnice

Če čebule in česna pred poplavami še niste pospravili, to poskušajte storiti takoj po krajšem obdobju suhega vremena. Po izkopu jih čim bolje osušite. V času, ko bodo skladiščene, jih večkrat prebirajte. Čebulnic sicer nikoli ne skladiščite v vlažnih kleteh, ampak v suhem prostoru, na primer na podstrešju. Če je bil poplavljen že uskladiščen pridelek čebule ali česna, ga je treba še enkrat dobro posušiti. Poplavljen por lahko ostane na njivi.

Šparglji

Pri šparglju škoda ni vidna takoj, vendar pa špargljev podzemni del zelo slabo prenaša velike količine vode in se bo verjetno škoda pokazala šele naslednjo pomlad. Zato priporočajo rahljanje zemlje ob šparglju, ko bodo tla dovolj odcejena, in spomladansko zgodnje gnojenje, ko bodo za to primerne temperature.

Kaj pa čiščenje zelenjave (in zemlje) z zeolitom?

Na družbenih omrežjih se na nekaterih profilih, povezanih z vrtnarjenjem ali pridelavo zelenjave, pojavljajo vprašanja, ali je zelenjavo, ki jo je poplavilo, koristno očistiti z zeolitom, po čemer naj bi bila spet primerna za uživanje. Z zeolitom naj bi posipavali tudi zemljino, ki je bila poplavljena.

“Z zeolitom nimaš česa reševati,” je bila jasna specialistka za zelenjadarstvo in poljedelstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru Miša Pušenjak. Zeolit je namreč namenjen za revitalizacijo zemlje in odstranjevanje težkih kovin iz nje, vendar njegovo uporabo svetuje šele po tem, ko se bo zemlja dodobra posušila, najboljše pa šele spomladi.

Kar zadeva poplavljeno zelenjavo, je zelo pomembno, s kakšno vodo je bila poplavljena, je povedala. Če gre samo za meteorno vodo (dež), je to, da jo dobro operemo, lahko že dovolj. “Pri poplavni vodi pa je zelo pomembno, ali so v bližini, kjer je poplavljalo, kakšna gnojna jama, bencinska črpalka, cisterna z oljem ali podobno,” je še povedala Miša Pušenjak in dodala, da je v tem primeru treba vse pridelke zavreči. Poudarila je še, da tudi, če teh objektov ni v bližini, to še ne pomeni, da voda ni kontaminirana, saj je, še posebej če gre za rečno ali hudourniško vodo, škodljive snovi iz teh objektov lahko voda prinesla od drugod. “Predvsem bodite pozorni na vonj. Če imajo vrtnine vonj po olju, nafti ali fekalijah, jih ne spirajte, ampak nujno zavrzite,” je opozorila Pušenjak. “Svetovala bi še, naj takšne zelenjave in rastlin ne zavržete med biološke odpadke, ampak jih odložite med mešane (komunalne) odpadke, nikakor pa ne na kompost.”

Za revitalizacijo zemlje po poplavah svetuje sejanje križnic, na primer bele gorjušice ali redkve, bio oglje in kompost, ki ni bil poplavljen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.