Na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Gre za invazivno tujerodno vrsto, ki predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem.
V Sloveniji azijskega sršena še nismo opazili, a zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas, so sporočili z zavoda za varstvo narave.
Sršena so v Evropi, kjer velja za invazivno tujerodno vrsto, prvič opazili leta 2004, njegovo prisotnost pa so doslej zabeležili na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Pojavil se je tudi na Češkem, Madžarskem in Avstriji, kjer pa so bili po navedbah zavoda ukrepi za hitro odstranitev zaenkrat uspešni. Nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 kilometrov.
Težava predvsem zaradi plenjenja čebel in opraševalcev
Invazivne vrste, kakršna je azijski sršen, v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti vnese človek. Na novem območju se takšne vrste razmnožujejo in širijo ter imajo negativen vpliv na domorodno biotsko raznovrstnost, ekosistemske funkcije, gospodarske dejavnosti, zdravje in kakovost življenja ljudi.
Azijski sršen na naše naravno okolje negativno vpliva predvsem zato, ker pleni medonosne čebele in divje opraševalce. Prav tako negativno vpliva na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšuje lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, tekmuje z domorodnimi vrstami in vpliva na stopnjo opraševanja.
Zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem veliko grožnjo predstavljajo tudi kmetijstvu. V primeru pika lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka.
Foto: Zavod za varstvo narave
Azijski sršen je od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst v EU, zanj veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. V primeru zgodnjega odkritja te vrste pri nas mora ministrstvo za naravne vire in prostor o tem obvestiti Evropsko komisijo, nato pa morajo pristojne službe najkasneje v treh mesecih odkritju začeti z ukrepi za trajno vrste iz narave.
Kako prepoznati azijskega sršena
Glava in oprsje azijskega sršena sta črna. Zadek je pretežno rjav, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno. Meri od dva do tri centimetre.
Prepoznavni znak sršenov so tudi njihova gnezda, velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Merijo 60 x 80 centimetrov in imajo majhno vhodno odprtino na strani. Gnezda se nahajajo med vejami v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih strukturah, kot so podstrešja ali balkoni. Zgradijo jih spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni.
Gnezdo azijskega sršena (Foto: Zavod za varstvo narave)
Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, tako na kmetijskih površinah kot v urbanih območjih. Najlažje ga bomo opazili med aprilom in oktobrom, najbolj aktiven je podnevi, ob mraku preneha leteti.
Za razliko od azijskega je evropski sršen nekoliko večji, doseže dolžino od tri do 3,5 centimetra. Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve. Domorodni evropski sršeni imajo gnezdo s široko vhodno odprtino na dnu gnezda, ki je manjše in meri do 30 x 60 centimetrov ter je redko na prostem — pogosto so gnezda evropskih sršenov v votlih drevesih, stavbah ali dimnikih.
Evropski sršen uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu ter je pomemben tudi z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, saj je njegov edini naravni tekmec. Ob šibkih populacijah evropskega sršena se bodo lahko tujerodne vrste sršenov pri nas še lažje širile.
Čeprav tudi evropski sršen pleni čebele, njegov vpliv ni tako velik kot v primeru tujerodnih sršenov, saj so medonosne čebele tekom sobivanja z domorodnim sršenom že oblikovale obrambne mehanizme. V primeru tujerodnih sršenov, posebej azijskih, ki plenijo v velikem številu po več deset sršenov hkrati, pa se čebele ne znajo braniti napadov, se več zadržujejo v panju in ne odhajajo na pašo, kar lahko vodi v propad čebeljih družin.
Na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek. “Ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke,” so še zapisali.
Če opazite gnezdo ali osebke z značilnimi lastnostmi, na zavodu za varstvo narave pozivajo, da jih o tem obvestite preko spletne ali mobilne aplikacije Invazivke.si ali elektronskega naslova [email protected]. Pri sporočanju navedite, koliko osebkov ali gnezd ste opazili ter kje in kdaj, če je mogoče, pa dodajte tudi fotografije ali videoposnetke.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje