Strokovnjakinja o vzrokih za plačne razlike: Še slabše kot v 19. stoletju

Aljaž Uršej/N1

Univerza v Kaliforniji je objavila izsledke študije, s katero ugotavlja, kaj je krivo za to, da ženske v 15 analiziranih državah – tudi v Sloveniji – na istih delovnih mestih zaslužijo manj kot moški. Kakšne so razmere v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami? Zakaj? In kako ukrepati? O teh vprašanjih v oddaji N1 STUDIO z eno od raziskovalk, ki je sodelovala v študiji, profesorico s Fakultete za družbene vede dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela.

Osnovna ugotovitev študije, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Human Behaviour, je, da kljub napredku na področju enakosti spolov ženske tudi v naprednih družbah še vedno zaslužijo manj kot moški.

“Razlogi so zelo kompleksni in se dotikajo tega, kaj počnemo posamezniki, ko izbiramo službe, in kaj počnejo delodajalci,” je uvodoma dejala dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica in raziskovalka z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Dr. Kanjuo Mrčela je poudarila, da je prednost študije, ki zajema 15 zelo različnih držav – od Kanade, Francije, Češke, Madžarske do Južne Koreje in Japonske – v tem, da so obravnavali podatke o dohodkih ljudi, ki delajo na istih delovnih mestih pri istih delodajalcih. “Ugotavljamo velike razlike,” je poudarila. Katere?

Kje je Slovenija in kje Madžarska? Zakaj?

Po upoštevanju razlik v starosti, izobrazbi in polnem ali krajšem delovnem času so raziskovalci odkrili, da je razlika med spoloma v zaslužku med osebami, starimi med 30 in 55 let, v Sloveniji med letoma 2005 in 2015 znašala 19 odstotkov.

“Slovenija ni več tako dobra, kot je včasih bila. Znani smo bili po tem, da smo imeli eno najmanjših razlik (gledano v povprečju),” je dejala in poudarila, da se danes razmere slabšajo. Ob tem je dr. Kanjuo Mrčela pojasnila, kaj so vzroki za te spremembe.

Med najslabšimi so azijske države, med najboljšimi pa Danska, Švedska, Francija in Madžarska, kjer je razlika 10-odstotna. Zakaj je na Madžarskem, kjer so sicer pod vlado premierja Viktorja Orbana poudarjene tradicionalne vrednote, razlika tako relativno majhna?

Po podatkih slovenskega ministrstva za javno upravo je v DZ v tem mandatu 36 poslank, kar predstavlja 40 odstotkov vseh poslancev DZ in pomeni za 11,2 odstotne točke več predstavnic kot v prejšnji sestavi, ko je bilo v DZ 28,8 odstotka žensk. Ob tem na ministrstvu za primerjavo navajajo, da so imele leta 2022 ženske skoraj eno tretjino oziroma 32 odstotkov sedežev v nacionalnih parlamentih v EU, ta delež pa narašča vse od leta 2004, ko so v nacionalnih parlamentih predstavljale približno eno petino vseh poslancev. “Slovenija se tako uvršča v zgornjo tretjino držav članic z najvišjim deležem žensk v nacionalnih parlamentih,” ugotavljajo.

V letu 2022 se je po podatkih ministrstva povečal tudi odstotek žensk v občinskih svetih slovenskih občin, in sicer s 34,4 na 34,98 odstotka, prav tako je 29 občin dobilo županje, kar je sedem več kot v prejšnjem mandatu, piše STA.

Kot v 19. stoletju?

Profesorica z ljubljanske fakultete za socialno delo dr. Darja Zaviršek je za STA izpostavila, da poklici s prevladujočim deležem žensk v Sloveniji še vedno ostajajo feminizirani. “Recimo socialno delo, šolstvo ali vrtec – vse je tako kot v 19. stoletju še vedno zelo feminizirano,” je komentirala.

Dr. Kanjuo Mrčela je medtem ocenila, da so danes razmere še slabše, kot so bile v 19. stoletju. “Izbira posameznikov se v veliki meri določa s tem, kaj družba od tebe pričakuje. Če od tebe pričakuje, da moraš stremeti k dobro plačanim poklicem, narediš veliko v tej smeri,” je komentirala problematičnost “izbiranja” poklicev. Komentarju dr. Darje Zaviršek pa je dodala, da so bili v 19. stoletju učitelji moški. “Poklic je bil cenjen in dobro plačan. S feminizacijo tega poklica se je stvar poslabšala.”

Kaj so torej ukrepi, ki jih bo Slovenija morala sprejeti?

Vladni profil na Twitterju je ob podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zapisal, da je premier Robert Golob pred 8. marcem komisijo GZS za izbor nagrajencev pozval, naj bo prihodnje leto med prejemniki nagrad tudi ženska – letos je bilo namreč nagrajencev pet, med njimi pa nobene ženske. Kako poziv premierja razume dr. Kanjuo Mrčela?

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.