Strokovnjakinje enotne: Področje dolgotrajne oskrbe je kadrovsko podhranjeno

Slovenija 28. Avg 202415:51 1 komentar
oskrbovalec
Foto: PROFIMEDIA

Področje dolgotrajne oskrbe je kadrovsko podhranjeno in ne privlači dovolj mladih in ustreznih novih kadrov, že obstoječi pa odhajajo na manj zahtevna in bolje plačana delovna mesta, so se na današnji okrogli mizi strinjale sogovornice s področja.

Težavo strokovnjakinje vidijo tudi v slabi predstavitvi poklicev in praksi, ki pogosto poteka brez mentorstva.

Skupščina skupnosti socialnih zavodov že več let opaža pomanjkanje sistemske podpore brez katere imajo hkrati omejene finančne vire, kar jim onemogoča konkurenčnost pri zaposlovanju kadrov, je izpostavila predsednica skupščine Valerija Lekić Poljšak. “Kot delodajalci tako nimamo več osnovnih pogojev, ki bi jih po zakonu morali nuditi zaposlenim,” je prepričana.

Največjo težavo pri pridobivanju kadrov na področju dolgotrajne oskrbe vidi v nizkih plačah in slabih delovnih pogojih, ki vodijo v izgorelost že obstoječih zaposlenih. Kot je pojasnila, izzive na področju predstavlja odliv kadra, ki odhaja v panoge, kjer so delovni pogoji boljši, plačilo pa boljše ali enako.

Poudarila je še, da so v skupščini zelo veseli zakona za boljše kadrovske in delovne pogoje v domovih za starejše, ampak ta “žal ne zadošča”. “Pridobili smo možnost štipendiranja vendar je štipendija nekonkurenčna,” je dejala o zakonu, ki je začel veljati na začetku avgusta.

Več o pravicah iz novega zakona, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi

Izzivov je zelo veliko tudi na področju zagotavljanja oskrbe na domu, saj tudi tam močno primanjkuje kadrov, je medtem dodala predsednica Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije Carmen Rajer. Osebe, ki se prijavljajo na razpise za delo, so pogosto starejši, prekvalificirani delavci, ki imajo določene omejitve in zdravstvene težave.

“Treba je začeti razmišljati, kako poskrbeti za primerno zakonodajo, ki nam bo omogočala zaposlovanje kadrov. Moramo se nehati ukvarjati zgolj s tistimi fiktivnimi kadri, ki prihajajo, in se usmeriti v te, ki jih že imamo, da bomo za njih dobro poskrbeli in jih zadržali,” je prepričana.

Po mnenju študentke zdravstvene nege Nine Jovanovič področje dolgotrajne oskrbe za mlade ni privlačno predvsem zaradi slabe predstavitve poklicev in slabe izkušnje med opravljanjem prakse, ki je pogosto zelo neorganizirana in poteka brez ustreznega mentorstva. Študentje pogrešajo tudi bonitete v učnem procesu za opravljanje dela na področju, je dodala.

Poklice, ki opravljajo dela na področju dolgotrajne oskrbe, je treba v drugačni luči prestaviti že v vrtcih, šolah in kasneje na fakultetah, se je s prejšnjimi govorkami strinjala predstavnica ministrstva za zdravje Zdenka Tičar. “Danes smo pred kruto realnostjo. Mi lahko govorimo o povečanju zaposlovanja, o ohranitvi kadra na delovnih mestih, vendar ali smo se vprašali, koliko študentov na letni ravni zaključi izobraževanje in kakšne so potrebe v dolgotrajni oskrbi ter kako bomo k temu pristopili,” je še izpostavila.

Predstavnica ministrstva za solidarno prihodnost Mateja Jenko Paš je medtem zatrdila, da je urejanje kadrovskega področja v dolgotrajni oskrbi ena izmed prioritet ministrstva, ki izvaja številne aktivnosti za ureditev področja. Ob tem je omenila še, da se z odlivom kadra soočajo tudi ostala podobna področja.

Na okrogli mizi so prav tako spregovorili o rezultatih dvoletne raziskave, ki naslavlja problem povečevanja potreb po kadru za izvajanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Vodja raziskovalnega projekta Karmen Erjavec je predstavila rezultate, ki so pokazali, da se zaposleni v dolgotrajni oskrbi soočajo z istimi izzivi, ki so jih izpostavile govorke.

Kar 55 odstotkov zaposlenih na področju dolgotrajne oskrbe namreč resno razmišlja, da bi področje zapustilo, kažejo rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 452 zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. Spletno anketo v okviru projekta, katerega nosilec je Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, so anketiranci izpolnili med 13. marcem in 12. aprilom 2023.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje