Menu Item
Dva tedna pred začetkom pouka še vedno ni znano, kako bo letos potekalo izobraževanje. Tudi v šolstvu bo treba spoštovati pogoj PCT, a se ob tem odpirajo številna vprašanja. Bodo šolniki dobili odgovore na jutrišnjem sestanku z ministrstvom za izobraževanje? Sindikalist Branimir Štrukelj odgovarja, da upanje umira zadnje.
Ministrstvo za šolstvo se bo jutri najprej sestalo z ravnatelji osnovnih, nato pa srednjih šol, na koncu bodo sledili še vrtci. Na srečanju naj bi bili prisotni še predstavniki ministrstva za zdravje, zavoda za šolstvo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja, izhaja iz vabila, ki ga je ravnateljem posredovala ministrica za izobraževanje Simona Kustec. A v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so dejali, da vabila še niso prejeli.
Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je opozoril, da si že leto dni prizadevajo za aktivno sodelovanje pri oblikovanju šolskih politik, zlasti na področju obvladovanja epidemije koronavirusne bolezni.
Ponovil je predlog, da bi bilo koristno oblikovati stalno koordinacijsko telo, ki bi sodelovalo pri oblikovanju odločitev za omejevanje širjenja covida-19. Tako bi lahko svoja mnenja in predloge izrazili pred uveljavitvijo ukrepov ter se izognili morebitnim napakam, je dejal. Na ta predlog, tako navaja sindikalist, niso dobili resnega odziva.
Šolniki imajo zato občutek, da so zreducirani na pasivno množico, ki zgolj izvaja ukrepe, je dejal Štrukelj. “Občutek nezadovoljstva in nespoštovanja je visok ter se manifestira na različne načine,” je povedal glavni tajnik Sviza. V sindikatu tako opozarjajo, da se spreminja temeljna predpostavka, na kateri so delovali zadnjih 30 let, in to je zaupanje do učiteljstva, da svoje delo opravlja odgovorno, resno in profesionalno.
14 dni pred začetkom pouka bistvenih odgovorov ni
Poudaril je, da 14 dni pred začetkom pouka šolniki ne poznajo bistvenih odgovorov na vprašanje, kako se bo začelo šolsko leto. Štrukelj meni, da bi morali, ko je bilo jasno, da dovoljšne precepljenosti ne bo, izdelati scenarije za potek pouka. Izmikajoči se odgovori so bili lani še sprejemljivi, je dejal, letos pa je preigravanje z odločitvami in poigravanje z živci nedopustno ter nesprejemljivo.
Sviz zagovarja stališče, da bi moralo biti tudi učiteljem omogočeno samotestiranje. Ob tem je Štrukelj ponovil, da pravne podlage za obvezno testiranje šolnikov trenutno ni. Na to napako so že opozorili tudi ministrstvo, a do danes še ni bilo odziva.
“Če bo vlada spremenila zakonodajo, tako kot je napoved premier Janez Janša, in plačevanje testov naložila zaposlenim, bomo v Svizu pozvali članstvo, naj se opredeli o stavki,” je napovedal Štrukelj. Meni, da plačljivim testom nasprotuje večina zaposlenih tako v vrtcih in šolah kot tudi na univerzah.
Kakšne bodo sankcije?
Nejasno ostaja, kakšna pooblastila imajo šole, kdo bo to izvajal in kakšne bodo sankcije, je naštel Štrukelj. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo z dijaki, osnovnošolci in zaposlenimi, ki ne bodo izpolnjevali pogojev. “Bil sem pozabljiv dijak. Kaj bodo naredili z mano, če ob prihodu v šolo ugotovim, da sem pozabil potrdilo? Ali me bodo poslali domov?”
Tudi posledice za zaposlene niso znane, po najbolj črnem scenariju bi lahko izgubili tudi službo. Ob tem se Štrukelj sprašuje, od kod bodo šole dobile kader, če bodo učitelji hkrati tudi na bolniškem dopustu ali v karanteni.
Šolstvo jedro normalnosti celotnega sistema
Poudaril je, da je šolstvo jedro normalnosti celotnega sistema. Lani se je dobro videlo, kaj se zgodi z gospodarstvom in drugimi deli družbe, ko se zaprejo šole ter vrtci, je dejal.
“Država je dolžna zagotoviti stabilne pogoje za odprtje,” je poudaril. Spomnil je, da je Nemčija takoj, ko je ugotovila, da ustrezne precepljenosti ne bodo dosegli, začela nameščati prezračevalne sisteme. “Pri nas pa smo dobili odgovor, da bomo to počeli po naravni poti, z odpiranjem oken. Ali je to resen odgovor?” se sprašuje.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo šolniki na jutrišnjem sestanku dobili odgovore na svoja vprašanja, pa je Štrukelj odgovoril, da “upanje umira zadnje”. Upa, da bodo dobili odgovore vsaj na del vprašanj in da bodo prižgali luč bolj dialoškemu sprejemanju odgovorov.
K temu pa je dodal še, da na pasivnost ministrstva za izobraževanje kaže tudi, da se ključne pedagoške odločitve sprejemajo na ministrstvu za zdravje.
Sviz zagovarja prostovoljno cepljenje, brez prisile in z dialogom. Prepričani so, da je cepljenje najboljši način za omejevanje epidemije, je dejal Štrukelj. “Prisile ne bodo pripeljale do ustreznih učinkov. Nezadovoljstvo bi se s kaznovanjem in grožnjami povečalo,” je dejal in poudaril, da je utemeljevanje bolj učinkovito. Tudi skrajšanje veljavnosti hitrih testov na 48 ur vidijo kot način prisile.
Podatka o precepljenosti ni, nekatere informacije pa kažejo, da je cepljena približno polovica zaposlenih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje