Poslanci potrdili koalicijska priporočila vladi za izboljšanje varnosti na jugovzhodu države

Poslanke in poslanci na izredni seji državnega zbora razpravljajo o kritičnih varnostnih razmerah v jugovzhodni Sloveniji. Povod za sklic izredno sejo je bil napad pripadnika romske skupnosti na 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja, ki je zaradi poškodb kasneje umrl. Zahtevo za sklic izredne seje so podali tako v opoziciji kot tudi koaliciji, matični odbor državnega zbora za notranje zadeve pa je na petkovi seji opozicijska priporočila vladi zavrnil, koalicijska pa potrdil.

Poslanci so na izredni seji najprej obravnavali koalicijska priporočila vladi. V njih piše naj državni zbor predlaga vladi, da predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji. Prav tako so predlagali, da državni zbor pozove vlado, naj pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer v izpostavljenih občinah.

Prvopodpisana pod zahtevo za sklic izredne seje in vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da je nedavna tragedija v Novem mestu razgalila neučinkovitost celotne verige institucij – od policije, tožilstva in sodstva do centrov za socialno delo, šol in občin. "Če odpove en člen, potem pade cel sistem, in ko pade sistem, trpijo vsi, Romi in Neromi," je opozorila.

Po njenih besedah je varnost temelj vsega, na vladi potrjen Šutarjev zakon pa ni "zakon proti Romom, ampak proti kriminalcem, ki rušijo red in mir ne glede na narodnost in kraj bivanja".

"Kriminalu bomo jasno pokazali mejo s kazenskimi ukrepi, z zasegom premoženja neznanega izvora, z odločnim ukrepanjem proti nasilju. A hkrati moramo biti jasni, da represija sama po sebi ne bo rešila težav. Za dolgoročno varnost je potrebno še nekaj: sprememba odnosa, spoštovanje in vključevanje. Na drugi strani pa mora država ostati zvesta svoji obveznosti, odpraviti sistemske vzroke revščine," je poudarila Avšič Bogovič.

Svoboda: Ljudje čutijo, da država ne zagotavlja varnosti

V predstavitvi mnenja poslanske skupine Svobode je poslanka Jožica Derganc poudarila, da je tragedija v Novem mestu pokazala na "prepočasen, premalo usklajen in premalo odločen" sistem varnosti, pravosodja in sociale.

Ljudje po njenem mnenju čutijo, da država ne zagotavlja varnosti in da kazni za povratnike prihajajo prepozno. Zato se je vprašala, ali policija, tožilstvo in sodstvo res uporabljajo vsa orodja, ki jih imajo, in poudarila, da "neodvisnost ne sme biti sinonim za neučinkovitost".

Naštela je tudi vse že sprejete ali pripravljene ukrepe vlade za reševanje romske problematike in dodala, da koalicijska priporočila terjajo tudi več odgovornosti od državnih institucij – policije, tožilstva in sodstva.

"Vladna priporočila so prvovrstni cinizem in oportunizem"

V SDS so bili do koalicijskega predloga priporočil zelo kritični. Poslanka Anja Bah Žibert je ocenila, da gre za manever, s katerim naj bi koalicija prikrila "dosedanjo neodzivnost, neukrepanje, ignoranco do problematike, ki je prestopila vse meje". Spomnila je na večkratne pobude SDS in županov iz jugovzhodne Slovenije – od pododbora za romsko tematiko in tematskih sej do t. i. županskih zakonov, ki jih je koalicija zavrnila.

"Zato so vaša priporočila lastni vladi po treh letih in pol prvovrstni cinizem in oportunizem," je poudarila Bah Žibert. Vladi je očitala razgradnjo urada za narodnosti, zamude pri poročilih o položaju romske skupnosti, kritična pa je bila do vladajočih, ki naj bi po njenih besedah shode ogroženih prebivalcev jugovzhodne Slovenije označevala za "festivale opozicije".

Po njenem mnenju bi morala vlada zdaj preprosto sprejeti zakone, ki so jih župani pripravili na podlagi stanja na terenu, ter jasno sporočiti, da so socialni transferji pomoč države in ne način življenja posameznih skupin.

"Ljudje niso več pripravljeni poslušati lepih besed"

V Novi Sloveniji so se po besedah poslanke Vide Čadonič Špe­lič odločili, da danes ne bo govorila politika, ampak glas ljudi. Prebrala je namreč kolumno lokalnega novinarja, ki opisuje napetosti v Novem mestu ter dvome, ali bo Šutarjev zakon res prinesel spremembe.

Kolumnist po njenem povzema razpoloženje na terenu, kjer ljudje "niso več pripravljeni poslušati lepih besed" in zahtevajo konkretna dejanja do konca novembra. Čadonič Špelič je sklenila s pripombo na račun premierja Roberta Goloba: "Spoštovani predsednik vlade, z vsem, kar ste danes povedali, se strinjam. Če srečate in ko srečate človeka, ki je od 1. junija leta 2022 do danes vodil vlado, ga lepo pozdravite in povejte mu, da se je motil. Pa srečno."

SD: Brez represije ni reda, brez preventive pa ne trajnih rešitev

V imenu Socialnih demokratov je Mojca Šetinc Pašek poudarila, da so "nedavni odmevni dogodki globoko zaznamovali občutek varnosti v sleherni pori slovenske družbe" ter zamajali zaupanje v državni aparat in organe pregona.

Spomnila je, da v SD že vrsto let opozarjajo na nujnost izboljšanja delovanja državnih podsistemov v odnosu do romske skupnosti in da je bilo na pristojna ministrstva naslovljenih več kot 20 pobud. Ključ za dolgoročno integracijo Socialni demokrati vidijo v izobraževanju in tesnejšem sodelovanju šol, inšpekcij in CSD, pri čemer je treba sisteme povezati s socialnimi prejemki.

"Brez represije ni reda, brez preventive pa ni trajnih rešitev," je poudarila ter ocenila, da priporočila sledijo cilju povrnitve varnosti in zaupanja, zato jih SD soglasno podpira.

Levica podpira priporočila vladi, a je kritična do Šutarjevega zakona

V Levici priporočila koalicije prav tako podpirajo. Nataša Sukič jih je označila kot "razumen, umirjen in odgovoren poskus, da se po tragediji, ki je pretresla vse, umiri razgreta družbena klima", pri čemer morajo biti varnostni ukrepi zasidrani v pravu, ustavi, pravni državi, demokraciji, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Opozorila je, da je naloga odgovorne politike, da ne izkorišča strahov, temveč jih pomirja in da varnosti ne gradi na vojski. V Levici zato ne podpirajo vključevanja vojske v mešane patrulje ob južni državni meji, prisotnost vojske pa po mnenju Levice "ne gradi zaupanja, temveč ga zmanjšuje".

Bistveno bolj kritični so v Levici do Šutarjevega zakona. Sukič je opozorila, da zakon med drugim omogoča, da policija brez sodne odredbe vstopi v zasebne prostore, kar je po njenem "izjemno nevaren precedens" in globok poseg v pravico do zasebnosti.

Tragedija in uboj Aleša Šutarja po mnenju Levice ne smeta postati izgovor za širjenje sovraštva ali kolektivno stigmatizacijo. "Zločin je zločin, ne glede na to, kdo ga stori. Odgovornost mora biti individualna, nikoli kolektivna," je opozorila Sukič.

"Ne, nismo vsi enako odgovorni"

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v dopolnili obrazložitvi predloga priporočil koaliciji očitala, da je ves mandat minimalizirala problematiko na jugovzhodu države, zavračala zakonske predloge županov ter njihove pobude označevala kot "rasistične in hujskaške."

Spomnila je na delo pododbora za romsko tematiko in na zakone, pripravljene v času vlade Janeza Janše, katerih rešitve so kasneje povzeli županski predlogi zakonov. Poslanka je poudarila, da bi lahko država ob številnih priložnostih, ki jih je imela, že pokazala rezultate, namesto da je odgovornost prelagala na druge.

Po njenem mnenju je za trenutne razmere odgovorna prav aktualna oblast, saj je s svojo politiko izključevanja in ignoriranja opozoril lokalnih skupnosti povzročila, da se je zaupanje ljudi v institucije povsem porušilo. "Ne, nismo vsi enako odgovorni. In kot pravijo – duše, ki ustvarjajo težave, niso tiste, ki lahko te težave tudi rešijo," je zaključila Bah Žibert.

NSi: Opozicijska priporočila odražajo zahteve županov

V Novi Sloveniji podpirajo priporočila vladi, ki so jih pripravili v SDS. Poslanka Vida Čadonič Špelič je pojasnila, da so jih sopodpisali, ker odražajo zahteve županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki opozarjajo na razpad zaupanja v državo in njene institucije.

Citirala je župana Šentjerneja, ki je opisal, da je bilo sobivanje z Romi nekoč "krhko, vendar še znosno", danes pa je zaupanje na zgodovinsko nizki točki. Županja Metlike je po njenih besedah opozorila, da "enakost pred zakonom ni več samoumevna" in da se pošteni ljudje počutijo manj zaščitene od tistih, ki zakone kršijo.

Čadonič Špelič je dejala, da župani od države zahtevajo varnost, pravičnost in spoštovanje zakonov ter sklenila z mislijo novomeškega župana, da "je odgovornost vseh predstavnikov vlade in institucij, da bo Novo mesto in vsa regija varna".

Poklukar: Vlada ne podpira opozicijskih priporočil

Minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Poklukar je predstavil mnenje vlade glede opozicijskih priporočil. Dejal je, da se vlada zaveda kompleksnosti zagotavljanja varnosti vsem prebivalkam in prebivalcem ter je k temu pristopila celovito – s spodbujanjem integracije in strožjim izvajanjem zakonov.

Izpostavil je delovanje medresorske skupine za obravnavo romske problematike, ki vključuje tudi varnostno podskupino, in dejal, da je na območjih, kjer je to potrebno, povečana prisotnost policije, ki izvaja preventivne in represivne ukrepe. Dodal je, da je vlada sprejela zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki daje policiji učinkovita pooblastila za boj proti kršilcem javnega reda, njihovo izsleditev in prijetje ter takojšnji zaseg orožja.

Poklukar je dejal, da vlada ne podpira oblikovanja nove delovne skupine, saj bi to povzročilo podvajanje pristojnosti, in da ne vidi razlogov za odstop generalnega direktorja policije, ker je za učinkovito obvladovanje izzivov na terenu potrebna stabilnost vodstva.

Vlada po njegovih besedah nasprotuje tudi posebni pravni podlagi za odškodnine po etnični pripadnosti storilcev, saj bi to bilo v nasprotju z načelom enakosti.

"Dovolj je nedela in tiščanja glave v pesek"

Stališče največje opozicijske stranke SDS je predstavil poslanec Jože Tanko, ki je izpostavil, da sta se nasilje in kriminal v jugovzhodnem delu države "razrasla do eksponentnih razsežnosti", kar močno vpliva na kvaliteto vsakodnevnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Golobovi koaliciji je očital, da je v preteklih letih zavračala županske predloge in predloge opozicije, ki so bili namenjeni reševanju razmer v tem delu države.

Po mnenju SDS so obstoječi zakoni dovolj dobri, vendar jih država ne izvaja učinkovito, ob tem pa "ne veljajo enako za vse", saj naj bi bili storilci, ki prihajajo iz romske skupnosti, obravnavani precej bolj prizanesljivo. Tanko je izpostavil, da je očitno moralo priti do smrtne žrtve, da se je Golobova koalicija le zganila, interventni zakon pa po mnenju SDS le "gasilsko blaži posledice dolgotrajnega neukrepanja".

Kritičen je bil tudi do predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je s svojimi obiski romskih skupnosti "dajala potuho izpadom posameznikom". V SDS ob tem menijo, da je odstop predsednika vlade, ministra za delo Luke Meseca in generalnega direktorja policije Petriča predpogoj za kakršnekoli spremembe na tem področju. "Dovolj je nedela in tiščanja glave v pesek," je zaključil dolgoletni poslanec Tanko.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je dejal, da v Novi Sloveniji podpirajo ukrepe za ureditev razmer in normalizacijo življenja ljudi v jugovzhodni Sloveniji, kjer prebivalci že leta trpijo zaradi nasilja posameznih romskih skupin.

Po njegovih besedah je integracija, ki temelji na spoštovanju in enakosti pred zakonom, mogoča le, če se nasilneže ustavi, umakne in sankcionira. Koaliciji je očital, da kljub soglasno sprejetemu sklepu iz leta 2023 še vedno ni pripravila obljubljenih zakonskih sprememb za reševanje romske problematike, medtem ko je vztrajno zavračala županske in opozicijske predloge. "Skrajni čas je, da jasno povemo, da poleg pravic obstajajo tudi dolžnosti in da morajo zakoni za vse veljati enako," je dodal Reberšek.

V imenu Socialnih demokratov je Janja Rednjak pojasnila, da njihova poslanska skupina ne podpira predlaganih priporočil, saj so po njenem mnenju v več točkah v nasprotju z ustavnimi načeli in temelji demokratičnega delovanja.

Po njenih besedah država ljudem dolguje občutek varnosti, vendar "varnostni izzivi zahtevajo uravnotežene ukrepe, ki ne smejo biti protipravni ali protiustavni". Dodala je, da bodo v SD o vseh prihodnjih predlogih, tudi pri Šutarjevem zakonu, presojali, ali spoštujejo načela pravne države.

Nataša Sukič iz Levice je izpostavila, da je umor Aleša Šutarja Slovenijo pretresel do temeljev, da pa se tragedija ne sme izrabljati in zlorabljati za širjenja sovraštva. V najmanjši koalicijski stranki nasprotujejo opozicijskim priporočilom, saj da besedna zveza "trajno reševanje romske problematike" spominja na retoriko najtemnejših poglavij evropske zgodovine.

Očitke iz vrst SDS in NSi, da policija ne ukrepa zaradi političnih vplivov, je označila za absurdne in dodala, da varnost ne pomeni zgolj represije ali militarizacije.

V imenu Svobode je Tereza Novak pojasnila, da so v stranki zavrnili priporočila SDS in NSi, ker so po njenem mnenju namenjena ustvarjanju delitev in ne iskanju rešitev. Kot neutemeljene je označila tudi županske zakone, saj ne odpravljajo vzrokov, temveč bi težave še poglobili.

"Naš pristop temelji na celovitosti, varnostni ukrepi pa morajo iti z roko v roki z izobraževanjem in vključevanjem," je poudarila. Dodala je, da je vlada pripravila Šutarjev zakon, s katerim želi sistemsko izboljšati javno varnost. "Zdaj ni čas za delitve na leve in desne, ampak za konkretne ukrepe, da bomo vsi živeli varno in spoštovano," je sklenila.