Menu ItemOdbor za pravosodje je podprl kandidatko za ministrico za pravosodje Dominika Švarc Pipan. V predstavitvi pred pristojnim odborom državnega zbora je Švarc Pipan med drugim izpostavila vladavino prava kot ideal, za katerega si moramo prizadevati vsi. Zavezanost temu načelu pa je po njenem mnenju nujna predpostavka za obnovo zaupanja v družbi. Naštela je tudi nekaj načrtovanih zakonodajnih sprememb.
Kandidatka za ministrico za pravosodje Dominika Švarc Pipan je uspešno prestala današnje zaslišanje pred pristojnim odborom za pravosodje. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, proti jih je bilo pet.
Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu, Dominika Švarc Pipan je v svoji uvodni predstavitvi izpostavila načelo vladavine prava, ki ga je označila za “temeljni kamen političnega in pravnega sistema države”. “V svojem osnovnem smislu pomeni, da morajo državne oblasti in državljani spoštovati pravo,” je navedla, a dodala, da pa je “vsebinsko in moralno osrčje tega načela kot temeljna vrednota naše družbe tvori človečnost”.
Kandidatka iz kvote SD je izpostavila še, da načela pravne in socialne države, h katerim smo se zavezali tudi v ustavi, ne smejo biti zgolj simbolna črka na papirju. Ob tem pa je povzela dogajanje v zadnjih dveh letih, ko “se je brezbrižno vladalo z odloki, ko je ustavno sodišče po tekočem traku razveljavljalo vladne odločitve in ko so bile po ustavi neodvisne institucije podvržene močnim političnim pritiskom”.
Med načrti in prioritetami je spregovorila o verigi pregona kaznivih dejanj policija-tožilstvo-sodstvo in napovedala, da bo posebno pozornost posvetila vprašanju kakovosti sodelovanja med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku. Napovedala je črtanje zadnje spremembe zakona o državnem tožilstvu, s katero je bil uveden tudi t. i. sopodpis vodje oziroma v določenih primerih vodje in še dveh državnih tožilcev pred zavrženjem določenih ovadb. Tega sicer predvideva že predlog zakona za odpravo škodljivih posegov politike, ki ga je predlagala že civilna družba, je spomnila.
V prvem letu implementacije odločb ustavnega sodišča, mednarodnih sodišč in evropskih direktiv
Med nujne spremembe je uvrstila tiste, ki so potrebne zaradi implementacije odločb ustavnega sodišča, sodb mednarodnih sodišč ali pa evropskih direktiv in jih večinoma napoveduje že za prvo leto mandata. Med temi so zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o zaščiti žvižgačev, novela kazenskega zakonika, novela zakona o prekrških in novela stečajnega zakona, novela zakona o sodnem svetu, kjer se rok za odpravo neskladnosti z ustavo izteče oktobra, in novelo zakona o kolektivnih tožbah.
Med prioritetami mandata je naštela tudi odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev na vladi, nadaljevanje informatizacije pravosodja, prizadevanja za učinkovitejši sistem odvzema in upravljanja s premoženjem nezakonitega izvora ter skrb za mladoletnike v sistemu kazenskega pravosodja.
Ministrstvo bo nadaljevalo gradnje moškega zapora v Dobrunjah in ženskega na Igu, napoveduje pa tudi “odločnejši pristop” k pripravi prenovljenega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki bi naslovil tudi vprašanje ustreznosti plačila kandidatov za pravosodne policiste.
Med ukrepi za reševanje stanja, ki presegajo en mandat, pa je med drugim naštela projekt prenove sodne mreže, odpravo političnega vpliva pri imenovanju sodnikov in prenovo sistema pravniškega državnega izpita, pa tudi nov zakon o kazenskem postopku.
Švarc Pipan, ki je po izobrazbi pravnica in politologinja, zase še pravi, da namerava v svojem delovanju “konstruktivno povezati znanstveni, strokovni in politični premislek, s ciljem zagotoviti karseda učinkovito in pravično delovanje slovenskega pravnega sistema v dobro vseh državljanov in državljank”.
Švarc Pipan tudi o prekrškovnih in kazenskih postopkih v času epidemije
Vprašanja so se med drugim nanašala na neodvisnost in informatizacijo sodstva, pa tudi na napoved koalicije, da bo odpravila prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi zoper posameznike v času covida-19.
Glede slednjega je Švarc Pipan med drugim poudarila, da bi bilo treba sprejeti splošni zakon o odpravi nepravičnih kaznovanj v času covid-19, kajti vendarle gre za situacijo, ko so bili ljudje nepravično kaznovani, je poudarila. S tem zakonom bi bilo treba ustaviti nedokončane prekrškovne postopke in izvajanje izterjave glob, zagotoviti izbris vseh kaznovanj iz evidenc prekrškovnih organov in sodišč po uradni dolžnosti ter povrniti že plačane globe in stroške postopka.
“Kako to narediti, se bomo še pogovarjali,” je poudarila. Ob tem je spomnila, da je h končanju vseh postopkov proti aktivistom civilne družbe v Sloveniji ter odpravi kazni zanje nedavno pozvala tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović.
Znižati namerava tarife stečajnih upraviteljev
Glede zaveze iz koalicijske pogodbe, po kateri bi neodvisnost sodstva zagotovili tako, da bi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta prevzel predsednik republike, je poudarila, da je to ena od možnih rešitev. Če bo omenjena rešitev sprejeta, bo o njej morala odločiti večina poslancev v državnem zboru, je poudarila. Zavzela se je tudi za širšo razpravo o vprašanju trajnega mandata predsednikov sodišč. Ob tem je napovedala, da bodo po prevzemu funkcije skupaj z deležniki in strokovnjaki opravili razpravo o tem, ali so rešitve na omenjenem področju ustrezne ali ne, ob čemer je po njenih besedah treba upoštevati tudi načelo neodvisnost sodišč. Zavzela se je tudi za večjo vlogo oz. sodelovanje civilne družbe pri ozaveščanju ljudi o njihovih pravicah.
Glede vprašanja sodnih tarif je med drugim poudarila, da namerava takoj po nastopu funkcije ministrice, če ji bo ta zaupana, znova znižati tarife stečajnih upraviteljev, ki jih je nedavno zvišal pravosodni minister v odhajanju Marjan Dikaučič. “Ključni namen je, da ne dajemo bogatim, temveč zagotovimo predvsem, da ne bodo na račun višjih tarif stečajnih upraviteljev trpeli upniki, prednostno želimo zavarovati delavce,” je poudarila.
Imen državnih sekretarjev še ni razkrila
Švarc Pipan je v izjavi za medije po zaslišanju tudi potrdila, da ima že izbrane državne sekretarje, a o imenih ne želi govoriti, dokler ne bodo kandidati tudi potrjeni na vladi. Kot kandidata, ki naj bi zasedla stolčke državnih sekretarjev na pravosodnem ministrstvu, se sicer omenja nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa in Gregorja Strojina. Slednji je to funkcijo opravljal že v vladi Marjana Šarca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje