Logar ne gre iz SDS, ker nima ne poguma ne strategije ne smisla za improvizacijo; ko vsako njegovo potezo izsilijo drugi, izgublja sleherno iniciativo, ocenjuje za N1 Luka Lisjak Gabrijelčič. V finančnem ministru Boštjančiču je Golobova vlada našla tako rekoč znotrajvladnega tehničnega mandatarja oz. figuro, ki ščiti pred vtisom popolnega kaosa, pa med drugim pravi dr. Tadej Troha. Tu je pet aktualnih vprašanj o slovenski politiki in deset odgovorov nanje.
Zakaj Logar ne zapusti Janše? Kaj bo z Dominiko Švarc Pipan? Od česa je odvisna prihodnost Golobove koalicije? Ali Janša spet vodi igro? Na nekatera vprašanja, ki so se nakopičila v času aktualnih razgretih političnih dogajanj, odgovarjata redna gosta N1 podkasta dr. Tadej Troha, filozof, in Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist. Obema političnima analitikoma smo postavili enaka vprašanja, ki so jih naplavili zadnji tedni, in ju prosili, da nanje odgovorita s kratkim pisnim razmislekom.
VPRAŠANJE ŠT. 1: Zakaj po vašem mnenju Anže Logar ne zapusti stranke in poslanske skupine SDS? Kakšne so/bodo posledice takšnega dogajanja?
Tadej Troha: Ta zgodba, ki se faktično odvija na desnici, realno živi izključno od interesa, ki ga zanjo kaže leva sredina. Po standardnih kriterijih bi politika, ki se ne more odločiti, ali bi bil notranji korektiv, zunanja alternativa ali sploh ne zares politik, morali enostavno ignorirati. A ker se je utrdil kot nadomestni objekt, na katerega se je prenesla psihična investicija levoliberalne politične javnosti, potem ko je izgubila svoje bolj naravne objekte, je povsem možno, da se bomo z njim ukvarjali vse do parlamentarnih volitev. Nikakor ne bi izključil scenarija, ko bodo levosredinski volivci tehnično sicer glasovali za neke svoje zasilne kandidate, realno pa jih bo preokupiralo upanje v čim večji Logarjev vpliv na politiko naslednjega mandata – bodisi zunaj bodisi znotraj SDS.
Luka Lisjak Gabrijelčič: Mislim, da se da odgovor na prvo vprašanje povzeti zelo na kratko: ker nima poguma. Nima pa tudi ne strategije ne smisla za improvizacijo. Posledica tega je, da se pusti bezljati v akcijo s strani SDS, za katero se zdi, da v tem početju prav uživa. S tem, da njegovo vsako potezo izsilijo drugi, izgublja sleherno iniciativo. A zdi se, da njegovi potencialni publiki to ustreza, saj ostaja na vrhu javnomnenjskih anket priljubljenosti.
VPRAŠANJE ŠT. 2: Ali menite, da bo Dominika Švarc Pipan unovčila svoj politični kapital oziroma priljubljenost po aferi sodna stavba? (Če ja, kako vse bi ga lahko? Ali bi lahko njen politični kapital unovčil premier Robert Golob?)
Luka Lisjak Gabrijelčič: Ne vem, o katerem političnem kapitalu je govora. Posledica afere, ki jo je sprožila (za to ji gre pohvala, kdo drugi bi jo skušal do zadnjega potisniti pod preprogo in nato ravnati tako, da bi ga stranka čim prej nastavila na kako drugo mesto), je, da je tako njena stranka kot vsa vlada znova potonila v anketah. Mislim, da bi bilo tako zanjo kot za premierja Goloba še najboljše, če bi se Švarc Pipan začasno umaknila iz politike, in če bo Gibanje Svoboda preživelo do naslednjih volitev (sam sicer še vedno mislim, da ima za to možnosti), bi jo lahko kandidirali na svoji listi. A karkoli več od tega bi bilo v tem trenutku po mojem nespametno.
Tadej Troha: Po mnogih potezah in kompetencah, tudi retoričnih, Dominika Švarc Pipan že dolgo deluje kot političarka s precej velikim potencialom, ki bi se v malo drugačni strankarski konstelaciji lahko realiziral že precej prej. In če se je ob tej aferi izstrelila v prvi plan, bi si morala čim prej najti novo platformo in nadaljevati z odprtim političnim delovanjem – konec koncev tudi zato, da bomo lažje ocenili resnost njene geste. Trenutno se zaradi obstanka koalicije sicer zdi samoumevno, da se umakne in se celotna koalicija pretvarja, da se nikoli ni zgodila. A ta samoumevnost je pogojena. Če bo SD zmožna dovolj globoke notranje prenove, ki je nujna že iz objektivnih razlogov, bo morda zmožna tudi kohabitacije s političarko, ki jo je prisilila v remont.
VPRAŠANJE ŠT. 3: Od česa je najbolj odvisna prihodnost vladne koalicije Roberta Goloba?
Tadej Troha: Precej očitno je, da je vlada v finančnem ministru našla figuro, ki ščiti pred vtisom popolnega kaosa, tako rekoč znotrajvladnega tehničnega mandatarja. Ta zasilni izhod, ki po mojem občutku na dolgi rok zna delovati, pa ima svojo hrbtno stran. Zlasti kar zadeva tiste idejno ambiciozne projekte na ministrstvu za solidarno prihodnost – od ureditve dolgotrajne oskrbe do reševanja stanovanjske krize –, ki brez finančne podpore delujejo kot v ministrstvo preoblečene projektne naloge. Minimalni pogoj, da se projekti tega ministrstva pretvorijo v realnost, pa je v tem, da Levica postane politično relevantna in faktor v anketah – kar pa je v prvi vrsti naloga vodstva stranke. In kako naj rečem, proizvesti lastno afero v odgovor na afero v konkurenčni stranki najbrž ni prava pot.
Luka Lisjak Gabrijelčič: Najprej od premiera samega in njegove odločitve, ali politično moč, ki jo še vedno ima, unovči tako, da vsaj na nekaterih ključnih ministrstvih nastavi kompetentne ljudi, ki bodo lahko na volitvah kaj pokazali. Minister za finance se je pokazal kot takšna izbira, novi ministrici za zdravje zaenkrat tudi ne kaže slabo. Manj pomembno je po mojem vprašanje, ali SD ostane v koaliciji ali ne. Vlada lahko preživi tudi brez SD, predvsem pa SD ne more preiti v trdo opozicijo, ker bi jo to dokončno pokopalo. Z njenim izstopom bi se kvečjemu odprla nova ministrska mesta, ki bi se jih dalo nadomestiti s kompetentnimi kadri po izbiri premierja. Vendar trenutno mislim, da do tega ne bo prišlo. Ostaja pa dejstvo: usoda vlade je odvisna od Goloba in njegove stranke, ostala partnerja sta statista. Levica se tega zaveda in je temu prilagodila svojo strategijo (v upanju, da bo v naslednjem mandatu mogoče drugače, če bo okrepila svoj volilni izkupiček), SD pa očitno še ne.
VPRAŠANJE ŠT. 4: “V tem trenutku je SDS edina resna praktična alternativa temu stanju, ki ga imamo v Sloveniji,” je v soboto na prireditvi SDS rekel Janez Janša in pozval h “glasni budnici”, ki jo bo SDS 21. marca organizirala na Kongresnem trgu v Ljubljani, naslednja budnica pa da bodo 9. junija evropske volitve. Ali Janša ponovno prevzema politično dogajanje v Sloveniji v svoje roke? V kakšnem primeru bo začel spet voditi igro?
Luka Lisjak Gabrijelčič: Janševa trditev popolnoma drži. In prav to je glavni razlog, zakaj ne prevzema političnega dogajanja v svoje roke. Velika večina volivcev namreč take alternative noče.
Tadej Troha: Uh, ta datum.
VPRAŠANJE ŠT. 5: Kaj država in prebivalke/prebivalci Slovenije zdaj najbolj potrebuje(jo) od politikov? Kaj bi bilo odgovorno ravnanje?
Tadej Troha: Od političnega razreda, v katerem zaradi strukturnih razlogov mrgoli podkapacitiranih posameznikov, ne bi pričakoval preveč. Bi pa ta vlada lahko postavila nove temelje vsaj na tistih področjih, ki so interesno manj kontaminirana in kjer se lahko po pomoč obrne na tiste posameznike, ki v politiko neposredno nikoli ne bodo vstopili. Reforma izobraževalnega sistema, recimo, bi lahko bila ena od teh nalog. Če zaradi različnih razlogov ne znajo ali ne zmorejo reševati akutnih problemov, bi lahko poskrbeli vsaj za to, da bodo nekje v prihodnosti dobili boljše, in ne še za par razredov slabše naslednike.
Luka Lisjak Gabrijelčič: Naj se sliši še tako oguljeno: vizijo. Torej inteligentne ljudi, ki razmišljajo o naši stvarnosti in problemih ter si znajo (na podlagi poznavanja stanja v nam primerljivih državah) predstaviti, kako optimizirati delovanje posameznih podsistemov. In nato potrebujemo neko strukturo oblasti, ki te vizije podpre in jih pomaga izpeljati. V parlamentarni demokraciji so to stranke. S krizo SD bomo v Sloveniji kmalu imeli samo še dve stranki, vredni tega imena: SDS in NSi. Na vprašanje, kaj bi bilo odgovorno ravnanje, lahko odgovorim s primerom Švarc Pipan. Odgovorno ravnanje bi bilo, da ministrica sploh ne bi podpisala sporne pogodbe. Da je spregledala pomembnost in problematičnost tega posla, je že škandal. A ko je enkrat spoznala svojo napako, je po mojem ravnala veliko bolj odgovorno in pogumno, kot če bi preprosto popustila stranki in odstopila, da bi tako prikrila, kako je do tega dejansko prišlo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje