Menu Item
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) se zavzema za diferencirano izredno usklajevanje pokojnin samo za tiste zavarovance, pri katerih še niso bili v celoti odpravljeni zaostanki pri usklajevanju pokojnin, ki so rezultat preteklih posegov v redne uskladitve.
Poslanci DeSUS so namreč v maju v parlamentarni postopek vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence. Po predlogu bi se pokojnine decembra letos uskladile v višini 3,5 odstotka.
Hipna uskladitev pretežka za državni proračun
Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je danes na seji sveta zavoda opozoril, da bi tak ukrep na letni ravni prinesel 203 milijone evrov večje stroške. Če bi izredno uskladili pokojnine le za tiste, pri katerih doslej niso bili v celoti odpravljeni zaostanki pri usklajevanju pokojnin – gre za upokojene do vključno leta 2010 v višini 3,5 odstotka, in upokojeni v letu 2011 v višini 1,7 odstotka – bi bili ti stroški v višini 123 milijonov evrov.
Razlika je torej 80 milijonov evrov na leto, torej ne gre le za enkratni strošek, ampak vsakoletnega. “Ko govorimo o vzdržnosti pokojninske blagajne, moramo imeti to v uvidu,” je opozoril. Po njegovi oceni se bo Zpiz v prihodnje zagotovo znašel v položaju, ko se bodo vsi ti milijoni poznali.
Po njegovem mnenju bi bilo tako primerno uskladiti samo tiste, pri katerih se v preteklosti pokojnine niso v celoti uskladile. Poleg tega pa Papež opozarja, da bi bila hipna uskladitev pokojnin za 3,5 odstotka pretežka za pokojninsko blagajno in državni proračun.
Upokojenci letos na slabšem
S tem so se večinsko strinjali tudi člani sveta. Ob tem je članica sveta Francka Ćetković tudi opozorila, da so upokojenci letos na slabšem za eno odstotno točko zaradi usklajevanja v letošnjem januarju. Uskladitev je bila namreč v višini 2,5- namesto 3,5-odstotna, kot bi morala biti po sistemskem zakonu.
Razlika je nastala, ker državni statistični urad pri izračunu rasti povprečne plače v masi plač ni upošteval tistih, ki jim je čas čakanja na delo zaradi epidemije covida-19 plačala država. Če bi jih izplačeval delodajalec, pa bi jih. So pa upoštevani vsi dodatki, ki jih v letu 2020 ni bilo malo. Za en odstotek so iz istega razloga prikrajšani tudi upokojeni v letošnjem letu.
Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pa je dejala, da vlada še ni sprejela mnenja glede predloga zakona DeSUS. Sicer pa je po njenih besedah treba pri dodatnem usklajevanju pokojnin upoštevati širše okoliščine, ki so sedaj negotove.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje