Državni svet je na današnji izredni seji s 15 glasovi za in desetimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih. Svetniki so kot glavni razlog navedli neskladnost postopka priprave in sprejemanja novele s pravili socialnega dialoga. O noveli bo moral državni zbor odločati ponovno, za potrditev pa bo potrebnih 46 glasov poslancev.
Državni svetniki so o vetu odločali na predlog interesne skupine delodajalcev. Ta je med drugim opozorila na postopek priprave in sprejemanja sprememb zakona, ki po njihovem ni skladen s pravili poteka socialnega dialoga.
“Delodajalske organizacije so bile med pogajanji v izrazito slabšem položaju,” je dejal član te skupine Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog. Izpostavil je tudi pomisleke glede nekaterih zakonskih določb; med drugim pobudnike veta skrbijo rešitve, ki bi lahko bile po njihovem prepričanju v nasprotju z ustavo.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dejal, da delodajalci ne nasprotujejo priznanju pravic delavcem. “Nasprotujemo načinu, na katere so bile sprejete,” je poudaril in izpostavil sprejemanje novele po hitrem postopku. Opozoril je, da je novela le del novih obremenitev za delodajalce: “Podjetnik se skoraj vsako jutro zbudi v nov davek.”
Predstavnik delojemalcev Branimir Štrukelj, sicer predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je delodajalski strani očital zavračanje ponujenega socialnega dialoga. Izpostavil je dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, ki je po njegovih besedah nujna za učinkovitejše zastopanje zaposlenih pri uveljavljanju njihovih zakonsko določenih pravic.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke, da so pozabili na delodajalsko stran. Kot je dejal, razume pravico do odložilnega veta in pravico vsake interesne skupine, da brani svoje interese. “Ne morem pa mimo dejstva, da je novela že bila sprejeta z absolutno večino in da se približuje skrajni rok za prenos dveh evropskih direktiv,” je dodal.
Novela zakona o delovnih razmerjih na podlagi evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.
Socialni partnerji so se sicer o noveli zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Nato so oktobra vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno. Vlada je tako potrdila neusklajen predlog, bližje sindikalni strani, ob tem pa poudarila, da gredo v spremembe zakona v dveh krogih.
Vlada je tako potrdila neusklajen predlog, bližje sindikalni strani, ob tem pa poudarila, da gredo v spremembe zakona v dveh krogih. V prvem krogu gre torej za novelo, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Z dokončno potrditvijo novele se bo Slovenija izognila tožbi Evropske komisije oziroma kazni v višini 1,5 milijona evrov.
V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi. Ali se bodo delodajalci udeležili drugega kroga pogajanj o zakonu, še ni jasno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje