Menu Item
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, medtem ko je 21. september njen svetovni dan. "Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno" – poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence, ob svetovnem dnevu poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen, opozarja NIJZ.
Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo.
“Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil, ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,” je poudarila svetnica z NIJZ Mercedes Lovrečič. Predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Zlobec Lukič medtem opozarja, da se demence še vedno drži prevelika stigma.
Razvoj demence je povezan z različnimi dejavniki, kot so starost, spol, genetika, ki jih ni mogoče spremeniti. Obstajajo pa tudi takšni, na katere posameznik lahko vpliva in tako zmanjša tveganje za demenco, opozarjajo strokovnjaki. Številni dejavniki tveganja za demenco se prekrivajo z nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in rakava obolenja. Na omenjene bolezni lahko vsak posameznik vpliva s svojimi življenjskim slogom.
V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno. V Sloveniji je bila leta 2021 petina prebivalcev starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Za leto 2030 podatki kažejo, da bo ljudi, starih 65 let in več že četrtina, skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let.
Daljšanje pričakovane življenjske dobe tako ni vedno povezano z več leti zdravega življenja, je opozorila Lovrečič. Demenca prizadene dobra dva odstotka prebivalcev, starih od 65 do 69 let, in kar 42 odstotkov prebivalcev v starosti 90 let in več, tako s podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80. letu starosti, kažejo podatki NIJZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje