Menu Item
V Svizu so v odzivu na rezultate mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) 2023 opozorili, da gre za dodatno v nizu že štirih zaporednih mednarodnih raziskav, ki je potrdila trend slabšanja dosežkov slovenskih šolarjev. Menijo, da mora skrb za zagotavljanje javnega šolstva takoj postati prioriteta politike in družbe. Pozvali so k boljšemu vrednotenju dela zaposlenih in k stabilnemu financiranju vzgoje in izobraževanja.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so ob nedavni objavi rezultatov omenjene mednarodne raziskave zaskrbljeni. “Da bi morala politika odločno ukrepati že včeraj, govori že zgolj podatek iz raziskave ICILS 2023, da kar več kot polovica naših osmošolcev ne presega najnižje zahtevnostne ravni računalniške in informacijske pismenosti, medtem ko je cilj Evropske unije, da bi bil delež osmošolcev z nizkimi dosežki do leta 2030 manjši od 15 odstotkov,” so navedli v odzivu.
Raziskava je po njihovih navedbah dodatno pokazala tudi, da so na področju računalniškega mišljenja slovenski osnovnošolci še slabši in globoko pod mednarodnim povprečjem, četudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na splošno uporabljajo nadpovprečno veliko.
V sindikatu podpirajo ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, ki je v odzivu na dosežke v omenjeni raziskavi napovedal, da bodo v prenovljenih učnih načrtih za vse predmete načrtovani tudi cilji s področja digitalnih kompetenc, da bodo prav tako prenovljeni še didaktična priporočila in učni načrti računalništva in informatike ter da so v pripravi tudi programi usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje prenovljenih učnih načrtov.
Le posamezni in parcialni ukrepi ne bodo dovolj
Opozarjajo pa, da le posamezni in parcialni ukrepi na ravni šolskega resorja ne bodo dovolj. Da bi ohranili kakovostno javno izobraževanje in da bi ga lahko zagotavljali tudi v prihodnje, mora šolstvo takoj in končno postati prioriteta celotne politike in družbe, poudarjajo v Svizu.
“V nasprotnem primeru naši državi, če upoštevamo še nadvse pereče pomanjkanje strokovnih delavcev in drugega kadra v vrtcih in šolah, ne bo uspelo izstopiti iz spirale poglabljanja zahtevne in kompleksne krize, s katero je že soočen vzgojno-izobraževalni sistem,” menijo.
Ob tem v Svizu ponovno opozarjajo, da je ob boljšem vrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju treba nujno poskrbeti tudi za stabilno financiranje sistema. Predsednika vlade Roberta Goloba ter ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja zato sindikat vnovič poziva, naj zagotovita, da bo v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je trenutno v prenovi, zapisan najnižji delež javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje.
Slovenski učenci pri računalniški pismenosti slabši kot pred leti
Rezultati mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS za leto 2023, ki jih je Pedagoški inštitut predstavil v torek, so pokazali, da so slovenski osmošolci pri računalniški in informacijski pismenosti nekoliko nad mednarodnim povprečjem, vendar slabši kot pred desetimi leti.
Rezultati so se sicer poslabšali tudi v ostalih petih od sedmih držav, ki so sodelovale tako v zadnji raziskavi kot v raziskavi leta 2013, in sicer na Hrvaškem, Češkem, v Nemčiji, na Norveškem in Slovaškem. Rezultati učencev iz Južne Koreje so ostali podobni. Najvišje dosežke na tem področju imajo osmošolci iz Južne Koreje, Češke, Danske in Tajvana. Na repu so Oman, Kosovo in Azerbajdžan.
Raziskovalci so merili tudi računalniško mišljenje. Slovenija, kjer so ta dosežek merili prvič, je na tem področju pod mednarodnim povprečjem. Osnovnošolci v Sloveniji so dosegli 448,2 točke, medtem ko je povprečje sodelujočih držav 483,1 točke. Najvišje dosežke imajo osmošolci iz Tajvana, Južne Koreje in Češke. Sloveniji pa sledijo Malta, Hrvaška ter Srbija in Urugvaj, ki si delita zadnje mesto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje