Svoboda medijev: Slovenija zdrsnila za 18 mest

Slovenija 03. Maj 202207:00 > 20:18 2 komentarja
Kamera v studiu
N1

Na novem indeksu svobode medijev, ki ga pripravlja organizacija Novinarji brez meja, je Slovenija zdrsnila za 18 mest. Uvrstili smo se na 54. mesto, kar je naša najslabša uvrstitev doslej. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev tako v Društvu novinarjev Slovenije opozarjajo, da so razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe.

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) čestitali novinarkam in novinarjem, ki so kljub vse bolj sovražnemu okolju, v katerem so v zadnjih letih opravljali svoje delo, ohranili visoke profesionalne standarde, kakovost in neodvisnost. “Svoboda medijev in novinarjev je ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti. Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe,” so ob tem zapisali. Dodali so, da to kaže tudi novi indeks svobode medijev po svetu, ki je Slovenijo uvrstil na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev, odkar organizacija Novinarji brez meja pripravlja indeks.

Od lanskega leta je slovenska svoboda medijev zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo “problematičnih” držav. Kot še piše DNS v pozivu ob mednarodnem dnevu svobode medijev, tradicionalni mediji vedno težje financirajo vsebine, ki niso le vaba za klike. Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar, so še dodali.

“Ob 3. maju preteklo leto je društvo zagnalo kampanjo zbiranja sredstev za Slovensko tiskovno agencijo (STA), v kateri je javnost jasno izkazala, da zahteva neodvisne javne medije. Danes pa se bomo z ostalimi novinarskimi organizacijami zbrali pred RTV Slovenija. Ko je vlada ugotovila, da se STA ne bo vdala, in je za pritisk izčrpala vse, tudi nezakonite možnosti, se je njena pozornost preusmerila na RTV Slovenija. Spremljali smo celo vrsto manevrov, tudi izigravanje zakonodaje, s katerimi je vodstvo najprej obglavilo uredništvo, potem pa nastavilo kadre, ki niso dobili podpore uredništva. Zadnja v seriji potez vodstva, ki želi upravljanje RTV Slovenija podrediti svojim interesom, je uveljavljanje sprememb statuta javnega zavoda, brez resne javne razprave z ustvarjalci programa, katerih uredništva s predlogom razdružujejo. V društvu novinarjev smo vodstvo, ki ne uživa zaupanja delavcev, zaradi nepravilnosti že večkrat pozvali k odstopu. Ta poziv ponavljamo tudi danes,” pišejo v Društvu novinarjev Slovenije. Dodajajo, da v društvu niso naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, a da je zaradi “depolitizacije RTV Slovenija nujna hitra intervencija”.

“Tudi novinarstvo naj bo konstruktivno,” so pozvali v DNS in ob tem predstavili projekt Lokalni mediji za boljšo družbo, ki so ga izvajali skupaj z novinarskimi organizacijami in lokalnimi mediji iz regije, ter nov projekt, ki ga bodo lansirali prav ob mednarodnem dnevu svobode medijev. Ta se nanaša na položaj fotoreporterjev, ki so pred kratkim v okviru društva ustanovili svoj aktiv.

mikrofoni
BOBO

“Upamo, da se bomo do prihodnjega 3. maja ukvarjali z reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji, in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so poteze, ki jih je politika napovedala,” so še zaključili v Društvu novinarjev Slovenije in dodali, da jih bodo držali za besedo.

Tudi varuh človekovih pravic pričakuje prednostno spreminjanje medijske zakonodaje

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil pomen svobodnih in neodvisnih medijev za delovanje demokratične in pluralne družbe. Od oblasti pričakuje ustrezne ukrepe, s katerimi bo Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode. Po mnenju Svetine je vsakokratna oblast dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev pri njihovem ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, zato pričakuje vzpostavitev ustreznega pravnega okvirja, ki bo omogočal svobodno delovanje medijev in dejansko preglednost njihovega lastništva ter prepoved širjenja sovražnega govora v medijih. “Že več let opozarjamo na potrebo po spremembah zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oziroma sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Pomembno je, da so dosojene odškodnine dovolj visoke, da bi medije odvračale od vse bolj pogostih senzacionalističnih in populističnih objav,” meni varuh Svetina.

Ob tem je zaskrbljen, da je obrekovanje še vedno kaznivo dejanje, kar predstavlja nevarnost za svobodo medijev, zato predlaga njegovo dekriminalizacijo. Novinarji so namreč pogosto tarče spletnih nadlegovanj, vse več pa je tudi poročanj o strateških tožbah novinarjem. Od nove vlade zato varuh pričakuje, da se bo potrebnih sprememb medijske zakonodaje lotila prednostno. “Pričakujem, da bosta lahko STA in javna RTV, ki sta običajno talki vsakokratnih zmagovalcev volitev, nemoteno in avtonomno delovali. Mediji so pomemben steber demokratične družbe, država pa je javnim medijem dolžna zagotavljati proračunska sredstva z namenom uresničevanja javnega interesa,” poudarja Svetina.

Grožnje novinarjem iz dneva v dan večje

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je med uradno otvoritvijo konference ob svetovnem dnevu svobode medijev razpravljala o tveganjih, ki jih nove tehnologije predstavljajo za novinarstvo. “Z digitalno tehnologijo tveganja danes niso enaka kot v preteklosti, saj novice še nikoli niso bile tako dostopne, a hkrati tudi polne dezinformacij,” je Azoulay dejala v svojem nagovoru. Med drugim je opozorila tudi na pomen spletne pismenosti za oblikovanje državljanov s sposobnostjo kritičnega razmišljanja, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Uvodne slovesnosti, ki je potekala v Urugvaju, sta se udeležila tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet, ki sta v ločenih video nagovorih opozorila na grožnje novinarstvu in poudarila na pomen tiska pri spodbujanju in ohranjanju svobode po svetu. “Med pandemijo covida-19 so bili številni medijski delavci v prvih vrstah in zagotavljali natančno, znanstveno utemeljeno poročanje, s katerim so obveščali odločevalce in reševali življenja. Hkrati pa so novinarji, ki poročajo o podnebju, biotski raznovrstnosti in onesnaževanju, uspešno opozorili svetovno javnost na pereče planetarne probleme,” je dejal Guterres.

Opozoril je, da se mediji danes soočajo z vse večjo politizacijo svojega dela in poskusi, da bi jih utišali z več strani. Digitalna tehnologija je po njegovem mnenju demokratizirala dostop do informacij, a s seboj prinesla tudi resne izzive. Pri tem je dodal, da medijskih delavcev ne ogrožajo le orožje in bombe, temveč tudi dezinformacije, ki spremljajo sodobno vojno. Posledično so novinarji lahko označeni kot sovražniki ali vohuni, so pridržani ali pa celo umorjeni, samo zato, ker opravljajo svoje delo, so sporočili ZN.

Medtem pa se je Bachelet v svojem nagovoru poklonila pogumnim novinarjem, ki za svoje delo tvegajo življenje. Pri tem je dejala, da številni novinarji nimajo druge izbire, kot da delajo ob vse večjem nadlegovanju, ustrahovanju, nadzoru ter tveganju za njihova življenja in preživetje. “To počnejo zaradi vseh nas, da bi imeli dostop do svobodnih, točnih in neodvisnih informacij, da bi lahko živeli v pravičnih in miroljubnih družbah,” je dodala in poudarila, da delo novinarjev pomaga graditi temelje človekovih pravic, kot so svoboda mnenja, obveščanja in izražanja.

Prav tako je ob dnevu svobode medijev visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v imenu EU izrazil podporo novinarjem in novinarkam v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, ki kljub resnim grožnjam poročajo o vojni ali razkrivajo krivice v svojih državah. “Svobodni mediji omogočajo bolj demokratično, močnejšo in vključujočo družbo ter so bistvenega pomena za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic,” je še dodal.

Podporo novinarjem in medijem so danes že izrazile vse najvišje institucije EU. Pri tem je Evropska komisija naznanila, da je prejšnji teden sprejela ukrepe za boljšo zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred zlonamernimi sodnimi postopki. Letos nameravajo sprejeti še evropski akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil pluralnost in neodvisnost medijev na notranjem trgu EU.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (2)

Najbolj brano - Slovenija