Robertu Golobu nov mandat na čelu Svobode z 98,5-odstotno podporo

Člani Gibanja Svoboda so se v Kopru zbrali na volilnem kongresu. Edinemu kandidatu za predsednika stranke, premierju Robertu Golobu so podelili nov štiriletni mandat na čelu stranke.

Števila glasov na kongresu niso razglasili, pač pa zgolj predsednika stranke. Generalni sekretar Svobode Matej Grah je kasneje v izjavi novinarjem povedal, da je Golob prejel 326 glasov za in 5 proti, kar bi pomenilo 98,5-odstotno podporo. Novi-stari predsednik se je članstvu že zahvalil za izkazano zaupanje.

Kongres sicer poteka v znamenju priprav na volitve.

Pred začetkom pričakovanja o soglasni podpori

Podpredsednik stranke Matej Arčon je pred začetkom kongresa v izjavi za medije ocenil, da je Golob v štirih letih dokazal, da sta stranka in vlada stabilni in da si zasluži nov mandat. Pričakoval je, da bo prejel soglasno podporo zbranih članov in članic. "Lahko tudi 110-odstotno," se je pošalil.

Visoko podporo Golobu sta napovedala tudi notranji minister Boštjan Poklukar in namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi, ki je dejal, da se bo Golob "stehtal na parlamentarnih volitvah", z njim pa tudi stranka in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Kandidatura Klakočar Zupančič za predsednico stranke, ki jo je kasneje sicer umaknila, po oceni Arčona ni povzročila pretresov v stranki. Poklukar je umik kandidature označil za modro potezo, stranka pa bi bila enotna, tudi če bi bilo kandidatur več, je povedal.

S sloganom "Slovenija naprej"

Kongres poteka pod sloganom Slovenija naprej. Arčon je ocenil, da gre Slovenija naprej po začrtani poti z zelo jasnimi cilji. Rezultati njihovega dela pa bodo vidni v prihodnjem mandatu, kar bo ljudem vrnilo zaupanje. "Mi smo pripravili projektno dokumentacijo ali gradbeno dovoljenje, da lahko gradimo zdaj tiste bistvene reforme, ki smo jih tudi sprejeli," je dejal.

Poklukar meni, da so že v tem mandatu pokazali, da znajo prisluhniti ljudem in reševati številne probleme, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih, zagrizli pa so tudi v zadeve, "ki so bile še tabu".

Na ocene, da se je podpora stranki v javnomnenjskih anketah od prejšnjih volitev prepolovila, je Poklukar dejal, da so edina prava anketa volitve. Stranka pa je po njegovi oceni v dobri kondiciji in enotna, v predvolilnem času pa bo pokazala številne rezultate mandata. Svoboda je Slovenijo spremenila v liberalnejšo državo, je prepričan.

Žavbi je odliv volivcev pripisal slabemu predstavljanju doseženih rezultatov in ne velikim obljubam. Osebno je presenečen, kako veliko so uspeli storiti "po 15 letih vlad brez rdeče niti".

Izjave si lahko ogledate v spodnjem videu.

"Želimo biti družba solidarnosti"

Kongres zaznamuje tudi pregled opravljenega dela v iztekajočem se mandatu. Vidnejši predstavniki stranke, ki so uvodoma nagovorili zbrano članstvo v Kopru, so prepričani, da so kljub začetnim težavam in nekaterim napakam v treh letih uspeli postaviti temelje reform na več področjih.

Podpredsednik vlade in stranke ter finančni minister Klemen Boštjančič je v nagovoru spomnil, da je mandat aktualne vlade zaznamovalo več kriz, nastopili so ga namreč ob koncu epidemije, sledile so energetska kriza, inflacija in največja naravna nesreča v zgodovini države.

Skozi vse te so šli po njegovi oceni preudarno in mirno, nove izzive pa danes prinašajo tudi trgovinske vojne, vedno zimzelena tema so po njegovih besedah tudi davki. Ob tem je zatrdil, da je eden prvih v vladi, ki razume solidarnost, a ne modela, v katerem se podpira lenobo, izogibanje odgovornosti ali izkoriščanje visokih socialnih pravic. "Želimo biti družba solidarnosti, na drugi strani pa tudi družba, kjer bodo ljudje za svoje delo nagrajeni," je pojasnil.

Sam sicer meni, da so zadnja tri leta dosegli pomembne premike za Slovenijo in postavili temelje za prihodnost, ki bo varnejša, uspešnejša in še vedno socialno pravična. Ob tem je izpostavil več reform, v katere je zagrizla vlada, med drugim zdravstveno, plačno, stanovanjsko. Kot je dejal, si ne delajo utvar, da bi vse našteto lahko dalo rezultat v enem letu, saj gre za reforme, ki potrebujejo veliko časa. Priznal je sicer, da so tudi sami imeli obdobje učenja, saj "kdor dela, greši", danes bi marsikaj naredili tudi drugače. "A pomembno je, da smo tukaj in gledamo naprej," je zatrdil.

"Več kot seštevek posameznikov"

Vodja poslancev Svobode in predsednica sveta stranke Nataša Avšič Bogovič je izpostavila zlasti delo poslanske skupine največje vladne stranke. Ta je več kot seštevek posameznikov, pač pa ekipa, skupnost, ki deli vrednote, je ocenila. "Nismo vsak dan enotni, razlikujemo se v pogledih, a na koncu po veliko pogovorih najdemo pot, ki ji sledimo - skupno, povezano, enotno," je dejala.

Ta povezanost pa po njenih besedah ne ostaja le v DZ, ampak širi se naprej med članstvo in na teren. "Ne poznamo zidov med Ljubljano in terenom. Poslanska skupina in članstvo smo eno," je zatrdila. Kljub nekaterim težavam ob začetku mandata pa se danes zavedajo, da je politika tek na dolge proge, ki potrebuje veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. "Oblast nas ni napojila, ostajamo preprosti, srčni in vredni zaupanja," je še ocenila.

Podpredsednica stranke Sara Žibrat je v govoru izpostavila, da je ponosna, da je del stranke "pisanih, pristnih in čustvenih" ljudi, ki se ne učijo politične obrti, ampak delajo in svoje delo iskreno komunicirajo z državljani, "čeprav nam včasih to kdo zameri".

Verjame, da bodo na naslednjih volitvah uspeli prepričati državljane, da je Slovenija pod njihovo vlado stabilnejša, bolj zelena, razvita in solidarna. "V naslednjem mandatu nas čakajo bolj ali manj kozmetični popravki reform, ki smo jih že izpeljali," je sklenila.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v govoru ocenila, da lahko v številnih demokratičnih državah opazujemo vzpon ekstremistov z diktatorskimi težnjami. "Odgovornost za ta vzpon pa lahko pripišemo elitistični in vase zavarovani politiki tradicionalnih demokratičnih strank, predvsem žal leve sredine," je dejala.

Svoboda je pred tremi leti glede na izraženo voljo volivcev prevzela odgovornost za razvoj skupnosti in države, državljani pa bodo na volitvah ocenili, ali so bili dovolj uspešni. "Njihova odločitev bo edino merilo uspešnosti stranke," je dejala. Volivci pa jih bodo ocenjevali po tem, ali so se iz napak, ki so jih naredili v mandatu, tudi kaj naučili, ter po tem, ali so pri svojih prizadevanjih za dobrobit ljudi iskreni. "Volitve bodo naše ogledalo," je izpostavila. Gibanje Svoboda pa bo kot največja parlamentarna stranka na volitvah nosila največjo težo odgovornosti za obrambo demokratičnih vrednot, je sklenila.

Na za medije zaprtem delu kongresa člani največje vladne stranke trenutno odločajo o voljenih članih sveta stranke, seznanili se bodo tudi s potekom priprav na prihajajoče državnozborske volitve. V drugem delu kongresa pa bo zbrane nagovoril prvak stranke in premier Robert Golob, kongres pa bo zatem odločal o njegovem vnovičnem štiriletnem mandatu na čelu stranke.

Kdo s kom v koalicijo?

Komentar evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki ustanavlja stranko, da lahko sodeluje s Svobodo, a ne z Golobom, je Arčon ocenil kot preuranjen. "Ali bo držal besedo ali ne, bo pa pokazal rezultat po volitvah in nadaljnja dogovarjanja o sestavi koalicije," je dodal.

Žavbi je dejal, da bodo po volitvah sodelovali s strankami na levi sredini, torej z obstoječo koalicijo in morebitnimi novimi akterji. Prebilič pa po njegovi oceni v svojih izjavah ni prav konsistenten. "Mislim, da je imel že par ponesrečenih izjav, kar je škoda," je pristavil.

Arčon je ponovil, da s SDS po volitvah ne bodo sodelovali. "Z vsemi ostalimi poslanskimi skupinami, ki bodo dobile prostor v parlamentu, pa se bomo odprto pogovarjali," je dejal.

Svobodo so na kongres prišli podpret podpredsednica SD Meira Hot, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec in generalni sekretar Levice Matej Zupanc ter sopredsednica Vesne Urša Zgojznik.