Ob dnevu svobode medijev se vrstijo svarila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije. Nova lestvica medijske svobode, ki jo že vrsto let objavlja organizacija Novinarji brez meja, namreč razkriva, da politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev. Slovenija je v zadnjem letu po lestvici sicer napredovala za osem mest, a je pomemben kontekst, dodajajo v Društvu novinarjev Slovenije.
Nova lestvica medijske svobode organizacije Novinarji brez meja (RSF) razkriva, da vlade in politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev.
Politični kazalnik je eden od petih kazalnikov na lestvici medijske svobode, ki jih organizacija upošteva pri razvrščanju držav glede svobode medijev. In letošnji rezultati so pokazali, da je svoboda medijev največji padec utrpela ravno na tem kazalniku.
“Svobodo medijev po vsem svetu ogroža prav tisto, kar bi jo moralo zagotavljati – politika,” so v letošnjem poročilu svobode medijev zapisali pri RSF.
Krhanje moči medijev zaradi neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev, ali pa se mediji celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF Anna Bocande.
Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjem političnem kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. A kot navaja poročilo, so tudi znotraj unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.
‘Politično zanemarjanje’ medijev skrb vzbujajoče zaradi prihajajočih volitev
Zanemarjanje obveznosti pri zaščiti medijev s strani politikov in vlad je posebej skrb vzbujajoče v luči številnih volitev po vsem svetu, so opozorili v RSF.
“Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nuja,” je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Posebej je izpostavil vprašanje okolja in zapisal, da se “svet spopada z okoljsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju in osveščanju ljudi o tem”. Izpostavil je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.
“Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev,” pa je ob dnevu svobode medijev v imenu EU sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. “Leta 2024, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, je delo novinarjev pomembnejše kot kdaj koli prej,” je še zapisal.
Slovenija na indeksu napredovala, “a je vselej pomemben kontekst”
Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu ugotavlja, da se je politični diskurz o medijih sicer nekoliko spremenil. Vladajoča politika postavlja svobodo medijev med javno izrečene obljube, kar vidijo kot dobro.
Pri tem so spomnili, da je predstavnik ministrstva za kulturo na nedavnem javnem pogovoru društva in sindikata pred svetovnim dnevom na vprašanje, ali bo država vzpostavila sheme pomoči za medije, ki jim tudi zaradi objektivnih okoliščin grozi neslaven konec, dejal: “Imamo resen namen”. Predstavnik ministrstva za gospodarstvo pa je po navedbah društva zagotovil: “Tvorno sodelujemo pri tem.” A ko je kamera ugasnila, so slišali tudi, da je vse odvisno od financ in časa. “Ne, v resnici je vse odvisno od politične volje,” so odločni v društvu.
RTV Slovenija (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
Pomanjkanje politične volje za ustvarjanje pogojev za kakovostno novinarstvo vidijo kot globalen problem. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani in je s 50. napredovala na 42. mesto. “Na prvi pogled se zdi kot uspeh, ampak kot vselej je pomemben kontekst,” so opomnili.
V Sloveniji po njihovem pozivu potrebujemo “jasno vizijo in odločne korake”. “Da medijsko svobodo namesto nekega gesla, s katerim se maha po zraku pred volitvami, prevedemo v konkretne ukrepe za zagotavljanje pogojev za delo novinarjev,” so jasni.
Prva velika priložnost za to se jim zdi novi zakon o medijih, katerega predlog je v koalicijskem usklajevanju. V društvu so na osnutek zakona v sklopu javne razprave pripravili številne predloge za njegovo izboljšanje. Prva naloga zakona naj bo zavezujoča podlaga za vzpostavitev shem pomoči za medije, so predlagali. Hkrati so dodali: “Ne potrebujemo novih nacionalnih svetov, potrebujemo neodvisnega, kompetentnega in opolnomočenega regulatorja ter jasno sliko o tem, kaj je v javnem interesu.” Odločevalce o predlaganem zakonu ob svetovnem dnevu zato pozivajo, naj strnejo vrste za svobodo medijev.
Evropska unija je ob tem izpostavila svojo zavezanost k podpori svobode in pluralnosti medijev. Opozorila je na vse večje število napadov na novinarje in v luči tega poudarila, da je treba omogočiti varnost novinarjev pri delu. V EU bodo prihodnji teden v veljavo stopila nova pravila za zaščito novinarjev in medijev.
Obenem opozorila o preobremenjenosti in slabih pogojih dela
Novinarske organizacije v Sloveniji in svetu ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo, da je novinarjem nujno zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju dela.
Sindikat novinarjev Slovenije je navedel, da se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo tudi v Sloveniji. Država, ki je ustanoviteljica Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ignorira obveznost po primernem financiranju javnega zavoda. Slovenska tiskovna agencija pa še naprej čaka na zakonski okvir, ki bi preprečil morebitno vnovično finančno izčrpavanje, kot se je zgodilo pred tremi leti.
V zasebnih medijih se medtem vedno znova dogaja, da zasebni interes prevlada nad javnim. Novinarji so preobremenjeni, gmotni pogoji za opravljanje njihovega dela pa so vse slabši. Prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, ampak tudi redno zaposleni.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji slabša. Politika se namreč po njihovem mnenju vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. To je po njihovih besedah še posebej izrazito v zadnjih dveh letih, ko je aktualna vlada preko svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ko je vlada, kot so zapisali, prevzela nadzor nad upravljanjem javne RTVS. Hkrati se je vladajoča oblast po njihovem prepričanju spravila nad medije, ki skušajo predstavljati drugo plat medalje, s parlamentarno preiskovalno komisijo.
Ministrica Vrečko: Neodvisni mediji obstajajo, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva
Na medije se je ob mednarodnem dnevu svobode medijev spomnila tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko. V poslanici je spomnila, da neodvisni mediji obstajajo zato, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. “Prebivalci in prebivalke, ki so celovito in neodvisno obveščeni o ravnanjih politike in delovanju sistemov javnega življenja, se lahko informirano odločajo in tudi usmerjajo politiko,” je dodala.
Tako kot slovenska društva in združenja je opozorila na kadrovske, finančne in osebne napade na RTVS in tiskovno agencijo STA. ” Ob svetovnem dnevu svobode medijev lahko rečem, da se je Slovenija za las izognila usodi Slovaške in Madžarske,” je obenem opozorila.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo (Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)
Spomnila je tudi na nov zakon o medijih, ki bo po njenem mnenju novinarskemu poklicu in profesionalnemu novinarstvu znova vrnil pravo veljavo. Nov zakon bo po njenih besedah zagotovil večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo.
“Upam, da bomo skupaj nadaljevali s podporo in razvijanjem politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev. Le tako lahko zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam,” je zaključila.
Posebna pozornost novinarjem, ki poročajo z vojnih območij
Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navaja RSF, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.
Varnostne razmere so se za novinarje poleg ostalih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so DR Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v Sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkine Faso in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji.
Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, RSF pa v tej luči izpostavlja tudi Srbijo. Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.
Slika je simbolična (Foto: Serhii Nuzhnenko/REUTERS)
Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh pa predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer je RSF spomnila na predvolilni lažni zvočni posnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!