Menu Item
Bralec nam je posredoval fotografije iz Izole, potem ko je v objektiv ujel gladino morja rjavorumenkaste barve. Biolog je v torek za N1 pojasnil, da gre za sluzenje morja.
V uredništvu smo prejeli fotografije bralca, potem ko je v Izoli fotografiral gladino morja; voda je kalna in rjavorumenkaste barve. Vzrok za spremembo je sluzenje morje.
Kot je v torek za N1 pojasnil biolog na Morski postaji Piran dr. Borut Mavrič, to sluz tvorijo polisaharidi, ki spremenijo agregatno stanje, torej iz raztopljenega preidejo v trdnega. Ti sladkorji se nato združujejo v skupke, v sluzaste agregate različnih velikosti.
Sluzasta snov ni nevarna za ljudi, lahko pa težave predstavlja za nekatere živali. Predvsem takrat, ko se sluz nabira na morskem dnu. Ribe se lahko sluzi preprosto umaknejo, medtem ko brez kisika ostanejo drugi morski organizmi, ki so manj mobilni ali pritrjeni na morsko dno. Storiti ni mogoče veliko, saj je odstranjevanje sluzi z morskega dna zelo težko oziroma praktično nemogoče.
Sluzenje je posledica več različnih dejavnikov. Eden od njih je povečan vnos hranil, ki jih je bilo v morju zadnje čase več zaradi velike količine padavin in več rečnih vnosov.
Prav tako lahko – a to ni nujno, je opozoril Mavrič – na večje sluzenje vpliva tudi cvetenje morja. Hkrati je sluzenje morja povezano še z določenimi mineralnimi delci kopenskega izvora, ki lahko v morje pridejo denimo z rekami ali saharskim peskom ter povzročajo koagulacijo oziroma nabiranje polisaharidov. Zdaj so se ti dejavniki nekako sešteli, je razložil biolog.
Tokratno sluzenje je precej izrazito po celotnem severnem Jadranu, ni pa nov pojav. O njem se je govorilo že v 18. stoletju, različne so le njegove intenzitete. Tokratno je nekoliko izrazitejše.
Sluz s površine morja pogosto izgine po prvih neurjih, ko zrak hitreje in bolj intenzivno kroži, posledično pa veter in nevihte sluz “razbijejo” z morske gladine. Na morskem dnu pa je trajanje sluzenja veliko težje opredeliti, saj so “ti mehanizmi še vedno tako slabo poznani, da je okvirna slika jasna, da bi pa vedeli, koliko, kaj, zakaj – pa ne”, je še dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje