Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je uspešno prestala današnje zaslišanje pred pristojnim odborom za zunanjo politiko. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, šest jih je bilo proti.

Ob zastavljanju drugega vprašanja je dosedanji minister za zunanje zadeve Anže Logar omenil izzive mednarodni skupnosti, kot je vojna v Ukrajini, a je bil kritičen do tega, da niso bili zapisani v besedilo koalicijske pogodbe. Zanimalo ga je tudi, kdaj je trenutek za dogovor o miru v Ukrajini – bo o časovnici odločala Ukrajina ali bo pomembno ohranjanje ugleda ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zastavil je tudi vprašanja o zvezi Nato (med drugim o financiranju).

V odgovoru je Fajon izpostavila spremembe v povojni Evropi in napovedala, da bo dogajanje v Ukrajini pomembno za delo ministrstva. S tem vprašanjem se tako ne bo ukvarjala le strokovna skupina za Ukrajino v sklopu ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Kar zadeva reševanje ugleda ruskega predsednika, je dejala, da se mora predvsem končati vojna. O tem, ali podpira financiranje obnove Ukrajine z zamrznjenim premoženjem ruskih državljanov oziroma pravnih subjektov, se ni izrekla.

Poslanec Jožef Jelen (SDS) je Fajon vprašal, kaj meni o vstopu Ukrajine, Gruzije in Moldavije v Evropsko unijo, kakšno ima stališče do višegrajskih držav in katero tujo državo bo – poleg Belgije oziroma Bruslja – obiskala kot prvo po prevzemu funkcije ministrice za zunanje in evropske zadeve.

"Podpiramo vsakršno evropsko perspektivno širitve teh treh držav," je dejala Fajon, a je ob tem izpostavila pomen izpolnjevanja pogojev in menila, da bi bilo narobe, če bi te države v Evropsko unijo vstopile pred državami Zahodnega Balkana. Kar zadeva višegrajsko skupino držav, je izpostavila pomen sodelovanja, a tudi konstruktivne kritike. Fajon bo kot ministrica najprej obiskala Bruselj [zasedanje ministrov], želela pa bi si obiskati tudi Berlin. Kot je povedala, je željo za obisk v Sloveniji že izrazil avstrijski minister za zunanje zadeve.

Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda) je zastavila vprašanje o gospodarski diplomaciji in kadrovanj na ministrstvu za zunanje zadeve, ki so se dogajala tudi tik pred koncem mandata. V odgovoru je Fajon poudarila "težke občutke med diplomati" in napovedala pregled postopkov, ki so bili izvedeni nedavno. Pregledali bodo, ali so bili kandidati izbrani zaradi svojih sposobnosti, je dejala. Med drugim je poudarila pomen znanstvene diplomacije. 

Dosedanji minister za zunanje zadeve Logar je Fajon vprašal, na katerih področjih je po njenem treba vrnitvi dostojanstvo slovenski zunanji politiki. Med zadevami, kjer je slovenski ugled okrnjen, je Fajon spomnila na preuranjeno čestitko premierja Janeza Janše za izvolitev nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in na njegov prepir z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem.

Vida Čadonič Špelič, ki prihaja iz vzhodne Slovenije, je omenila pomen dobrih odnosov s Hrvaško oziroma vstopa te države v schengen. Kaj je po vašem mnenju tisto ključno, kar bi bilo treba spremeniti pri delovanju schengena, je poslanka vprašala Fajon, pa med drugim to, kakšen je odnos Fajon do ZDA ter kaj meni o stopnjevanju sankcij proti Rusiji. Čadonič Špelič je dejala, da jo je v predstavitvi zmotila ideja o reorganizaciji ministrstva, ki jo je razumela kot delno nezaupanje dosedanjemu ministru. Zanimalo jo je, ali že obstaja izračun, koliko novih zaposlenih bo Fajon potrebovala in koliko bo to stalo.

"Glede odnosov s Hrvaško si zelo iskreno želim, da bi rešitve iskali v sklopu dobrih medsosedskih donosov," je dejala Fajon. Kot je ponovila, bo zaradi obstoječih težav schengena zelo težko vključiti tri nove države, torej Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo. Fajon si kot evropska poslanka prizadeva za reformo schengena, poostrenim nadzorom pa ni naklonjena, skrhano je bilo namreč prosto gibanje. Je pa Fajon dejala, da bo hrvaška zaveznica, da je to v slovenskem strateškem interesu. Kar zadeva sankcije proti Rusiji, (se) je vprašala, kaj bo potem, ko bo – zaradi dolge vojne – zmanjkalo mehanizmov za uvedbo sankcij proti Rusiji.

O reorganizaciji ministrstva je Fajon povedala, da to ne pomeni več kadrov. 

Poslanka Eva Irgl (SDS) je Fajon vprašala, ali delovanje predhodnika Logarja razume kot "spečo Trnuljčico" [gre za metaforo, ki jo je v zvezi s slovensko zunanjo politiko Fajon uporabila kot metaforo]. Ob tem je naštela niz dejanj, vključno s predsedovanjem Svetu EU, ki po njenem dokazujejo uspešnost Logarjevega mandata. Prav tako je Fajon vprašala, ali bo vodila "bolj vključujočo politiko na notranjem in zunanjem področju" in ali bo slovenska zunanja politika odslej proruska. Sklicujoč se na navedbe v koalicijski pogodbi, jo je med drugim zanimalo, s katerimi državami naj bi bili trenutno skrhani odnosi in zakaj.

Če bi morala izbrati med Zelenskim in Putinom, bi izbrala mir in nedotakljivost meja, je opisala Fajon in dodala, da če bi izbirala med Orbanom in Merkel, bi izbrala solidarnost, če bi izbirala med Poljsko in Evropsko unijo, pa vladavino prava. Kar zadeva ministra Logarja, je ocenila, da je bil angažiran, poudarila pa je tudi delo ekipe v Bruslju, ki si je v času predsedovanja prizadevala zapreti določena vprašanja. Ne glede na to je po njenem ostal grenak priokus, saj je bila Slovenija v Bruslju obravnavana kot problematična – zaradi političnega vmešavanja vlade v svobodo medijev in vladavine prava. Obregnila se je ob "neprimerne tvite" premierja Janše, med katerimi je izpostavila prepir z nizozemskim premierjem Ruttejem. "Prepogosto je bila tudi to žal podoba zunanje politike," je komentirala. Kar zadeva metaforo "speče Trnuljčice", je dejala, da se ta nanaša tudi na neizkoriščen potencial zaposlenih na ministrstvu za zunanje zadeve. Te si želi Fajon dodatno motivirati. 

Kar zadeva prorusko usmerjenost, je Fajon poudarila pomen končanja vojne v Ukrajini znotraj mednarodnih mehanizmov, ki so Sloveniji na voljo. Ob tem je dejala, da bo do rešitve težko priti, če bodo zaprti komunikacijski kanali z Moskvo.  

Evropska unija se je, tako Fajon, hitro odzvala na vojno v Ukrajini. "Vojna v Ukrajini, za katero si želim, da bi se končala že danes, že ima posledice za varnost," je dejala. Slovenija se mora po njenem osredotočiti na konkretna dejanja, na blaženje posledic vojne oziroma postkonfliktno obnovo. "Razvoj dogodkov v Ukrajini nas je popeljal v novo resničnost," je dejala in pojasnila, da se bo po koncu vojne treba dogovoriti o novi evropski varnostni arhitekturi. Razprave o sodobni varnostno spremenjeni realnosti potekajo tako na ravni Evropske unije kot Nata. Po njenem se odpira tudi vprašanje, kaj narediti s forumoma, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Svet Evrope. 

Medsosedskim odnosom bo Fajon posvetila veliko pozornost. "V dobrem duhu bom iskala rešitve za nerešena vprašanja s Hrvaško," je dejala. Kot je dejala, imata Slovenija in Hrvaške več skupnega kot razlik. Napovedala je spoštovanje arbitražnega sporazuma, ki je zapisano tudi v koalicijsko pogodbo, ter podporo Hrvaški pri vstopanju v evroobmočje. Fajon je dejala še, da podpira vstop Romunije, Bolgarije in Hrvaške v schengen, a ta, kot je poudarila, trenutno ne deluje, kot bi moral – nekatere države namreč po samovoljno uvajajo oziroma podaljšujejo nadzor nad notranjimi mejami.

Kar zadeva Zahodni Balkan, je poudarila pomen širitve Evropske unije na to območje. Prizadevala si bo za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo ter, med drugim, da bo Bosna in Hercegovina pridobila status države kandidatke.

Spregovorila je tudi o Madžarski. Kot je dejala, želi Slovenija biti dobra soseda Madžarski, a bo sočasno stala na strani evropskih institucij na področju spoštovanju vladavine prava.

Fajon je ostro obsodila rusko agresijo zoper Ukrajino, a je poudarila pomen dialoga z Moskvo pri reševanju težav v mednarodni skupnosti. Napovedala je uresničevanje politike ene Kitajske, obenem pa tudi odnose s Tajpejem. Za Fajon bodo pomembni tudi odnosi z Istanbulom, pa z območjem (severne) Afrike in Azije. "V Afriki je priložnost za humanitarne projekte, v Aziji pa za gospodarske," je dejala in poudarila pomen manjšanja vrzeli. Fajon je naklonjena priznanju Palestine. Kot pomembno partnerico je Fajon izpostavila še Indijo, ki je hitro razvijajoča se sila.

"Nesmiselno je, da si kot država ustvarjamo sovražnike," je dejala Fajon, pri tem pa je povedala, da to ne pomeni, da kritika, ko je na mestu, ni izključena. Med državami jedrne Evrope, ki jih Fajon vidi kot partnerice, so Nemčija, Francija in Italija. Napovedala je tudi krepitev čezatlantskih vezi. "V Natu in vseh ostalih mednarodnih organizacijah bomo delovali odgovorno," je dejala.

Kot enega od izzivov, s katerimi se spoprijemamo v Evropski uniji, je omenila tudi migracije. Potrebujemo azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo celovito uredila to področje, je dejala in dodala, da mora biti EU bolj sposobna zaščititi svoje meje in krepiti stabilnost zunaj svojih meja. Pritiski na meje po njenem ne smejo biti več razlog za delitve.

Fajon je povedala, da si bo prizadevala za človekove pravice in pravice žensk ter da bo kot ministrica pozorna tudi na nianse. Na področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih vrednot je kot zgled navedla države jedrne Evrope. "Utrditi bo treba zavezništva in partnerstva z državami, s katerimi delimo vrednote," je dejala, prav tako si bo prizadevala za krepitev evropskega projekta. Poudarila je, da je evropski pravni red tudi slovenski pravni red, s čimer je povezano tudi preimenovanje ministrstva za zunanje zadeve v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Omenila je okrnjen ugled Slovenije, ki ga bo treba obnoviti – v sodelovanju z državami s podobnimi vrednotami. 

Fajon je v uvodni predstavitvi namenila pozornost slovenski diplomatski službi oziroma pomenu diplomacije. Poudarila je pomen močne diplomatske akademije za izobraževanje (bodočih) diplomatov. "Dejstvo je, da je treba slovensko diplomatsko mrežo pomladiti," je med drugim izjavila, pri tem pa dodala, da bo k sodelovanju povabila tudi starejše, izkušene kolege. 

"Kulturna in gospodarska diplomacija gresta z roko v roko," je povedala. Prepoznavnost Slovenije želi Fajon izboljšati prek gospodarske diplomacije, ob tem pa je napovedala tudi širitev aktivnosti kulturne diplomacije.

Kandidatka za ministrico Tanja Fajon se je v uvodni predstavitvi zahvalila za delo svojemu predhodniku Anžetu Logarju. "Nepredvidljiv svet potrebuje spremembe," je dejala Fajon in izpostavila, da se svet ob velikem napredku spopada tudi z velikimi težavami. Med njimi je naštela podnebne spremembe, globalno tekmo za prevlado v mednarodni skupnosti, krepitve varnostnih tveganj in vzpon iliberalizna. "Vojna v Ukrajini krha svetovni red," je poudarila in dodala, da s krizami prihodnost postaja negotova. Kot je dejala, moramo zunanji in varnostni politiki vrnitvi dostojanstvo in zaupanje vanjo. Poudarila je pomen preseganja strankarskih delitev. "Okrepila bom sodelovanje med ministrstvom in državnim zborom," je napovedala, enako pa velja tudi za krepitev sodelovanja z drugimi deležniki, ki sooblikujejo zunanjo politiko. "Prebuditi želim spečo Trnuljčico," je dejala. 

Seja odbora za zunanje zadeve se je začela z minuto molka v spomin Borisu Pahorju, ki je umrl v 109. letu starosti. Sejo odbora vodi poslanec SD Predrag Baković.

Danes se pred pristojnimi odbori v državnem zboru nadaljujejo predstavitve ministrskih kandidatov za 15. vlado. Zvrstilo se jih bo šest. Prvi bosta pred pristojnimi delovnimi telesi zaslišani dve kandidatki iz vrst SD: Tanja Fajon, kandidatka za ministrico za zunanje zadeve, in Dominika Švarc Pipan, kandidatka za ministrico za pravosodje. Ob 13. uri se bo Klemen Boštjančič predstavil pred odborom za finance, sočasno pa bo pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potekala še predstavitev kandidatke za ministrico za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Popoldne bodo po pričakovanjih prevladovala vprašanja, povezana z obrambno-varnostno politiko. Ob 17. uri se bosta začeli zaslišanji Marijana Šarca (LMŠ) pred odborom za obrambo ter kandidatke za ministrico za notranje zadeve, nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.